| Source | Target | | tootmisetapipaljanduskulude kajastamine varana; | pripoznavanje stroškov odstranjevanja pri proizvodnji kot sredstva; |
| paljandamisest tuleneva vara esmane mõõtmine ja | začetno računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja ter |
| paljandamisest tuleneva vara edasine mõõtmine. | poznejše računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja. |
| KONSENSUS | SPLOŠNO MNENJE |
| Tootmisetapi paljanduskulude kajastamine varana | Pripoznavanje stroškov odstranjevanja pri proizvodnji kot sredstva |
| 8 Sellisel määral, nagu paljandamisest saadav kasu realiseerub toodetud varuna, kajastab (majandus)üksus paljanduskulud kooskõlas IAS 2 Varud põhimõtetega. | 8 Če se korist iz dejavnosti odstranjevanja kaže v obliki proizvedenih zalog, podjetje upošteva stroške te dejavnosti odstranjevanja v skladu z načeli MRS 2 Zaloge. |
| Sellisel määral, nagu kasu seisneb paremas juurdepääsus maagile, kajastab (majandus)üksus need kulud põhivarana, kui on täidetud allpool paragrahvis 9 sätestatud tingimused. | Če je korist izboljšan dostop do rude, podjetje pripozna te stroške kot nekratkoročno sredstvo, če so izpolnjena merila iz odstavka 9 v nadaljevanju. |
| Käesolevas tõlgenduses osutatakse kõnealusele põhivarale kui paljandamisest tulenevale varale. | To sporočilo se nanaša na nekratkoročno sredstvo kot na „sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja“. |
| 9 (Majandus)ettevõte kajastab paljandamisest tulenevat vara siis ja ainult siis, kui on täidetud kõik järgmised tingimused: | 9 Podjetje pripozna sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: |
| paljandamisega seotud tulevane majanduslik kasu (parem juurdepääs maagilasundile) kuulub tõenäoliselt (majandus)üksusele; | možno je, da bo podjetje deležno prihodnjih gospodarskih koristi (izboljšan dostop do rudne mase) v zvezi z dejavnostjo odstranjevanja; |
| (majandus)üksus saab teha kindlaks maagilasundi komponendi, millele juurdepääs on paranenud; ja | podjetje lahko opredeli sestavino rudne mase, do katere je bil izboljšan dostop, ter |
| selle komponendiga seostatava paljandamisega seotud kulusid saab usaldusväärselt mõõta. | stroški, ki se nanašajo na dejavnost odstranjevanja, povezani s to sestavino, se lahko zanesljivo merijo. |
| 10 Paljandamisest tulenev vara kajastatakse täiendavalt olemasolevale varale või olemasoleva vara suurendamisena. | 10 Sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se upošteva kot dodatek k obstoječemu sredstvu ali kot okrepitev tega sredstva. |
| Teisisõnu kajastatakse paljandamisest tulenev vara olemasoleva vara osana. | Z drugimi besedami, sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se obravnava kot del obstoječega sredstva. |
| 11 Paljandamisest tulenev vara liigitatakse materiaalseks või immateriaalseks varaks sarnaselt olemasoleva varaga. | 11 Razvrstitev sredstva pri dejavnosti odstranjevanja kot opredmetenega ali neopredmetenega sredstva je odvisna od obstoječega sredstva. |
| Teisisõnu määrab kõnealuse olemasoleva vara olemus selle, kas (majandus)üksus liigitab paljandamisest tuleneva vara materiaalse või immateriaalse varana. | Povedano drugače, narava obstoječega sredstva bo določila, ali podjetje razvrsti sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja kot opredmeteno ali neopredmeteno. |
| Paljandamisest tuleneva vara esmane mõõtmine | Začetno računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja |
| 12 (Majandus)üksus mõõdab paljandamisest tulenevat vara esmalt soetusmaksumuses – s.o kindlakstehtud maagikomponendile juurdepääsu parandava paljandamisega otseselt seotud kogukulud, millele lisanduvad sellega otseselt seostatavad üldkulud. | 12 Podjetje na začetku računovodsko meri sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja po stroških, kar pomeni akumulacijo stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju dejavnosti odstranjevanja, ki izboljša dostop do opredeljene sestavine rude, povečano z razporeditvijo neposredno pripisanih skupnih stroškov. |
| Tootmisetapis toimuvapaljandamisega samal ajal võidakse teostada teatavaid ettenägematuid tegevusi, mis ei ole vajalikud tootmisetapis toimuva paljandamise kavakohaseks jätkamiseks. | Hkrati z dejavnostjo odstranjevanja pri proizvodnji se lahko izvajajo nekatere naključne dejavnosti, ki pa niso potrebne za to, da se dejavnost odstranjevanja pri proizvodnji nadaljuje, kot je bilo načrtovano. |
| Selliste ettenägematute tegevustega seostatavaid kulusid ei arvata paljandamisest tuleneva vara maksumuse hulka. | Stroški, povezani s temi naključnimi dejavnostmi, niso vključeni med stroške sredstva pri dejavnosti odstranjevanja. |
| 13 Kui paljandamisest tuleneva vara maksumust ja toodetud varude maksumust ei saa eraldi kindlaks teha, jaotab (majandus)üksus tootmisetapi paljanduskulud toodetud varude ja paljandamisest tuleneva vara vahel, kasutades asjakohasel tootmismääral põhinevat jaotamisalust. | 13 Kadar ni mogoče ločeno opredeliti stroškov sredstva pri dejavnosti odstranjevanja in stroškov proizvedenih zalog, podjetje razdeli stroške odstranjevanja pri proizvodnji med proizvedene zaloge in sredstva pri dejavnosti odstranjevanja, pri tem pa uporabi osnovo za razdelitev, ki temelji na zadevnem proizvodnem ukrepu. |
| Kõnealune tootmismäär arvutatakse maagilasundi kindlakstehtud komponendi kohta ja seda kasutatakse võrdlusalusena, et määrata kindlaks, millises ulatuses on toimunud tulevase kasu loomisega seonduv täiendav tegevus. | Ta proizvodni ukrep se izračuna za opredeljeno sestavino rudne mase in se uporabi kot merilo za opredelitev obsega, v katerem se je izvajala dodatna dejavnost za ustvarjanje prihodnjih koristi. |
| Sellise määra võib arvutada muu hulgas järgmiselt: | Taki ukrepi so na primer: |
| toodetud varude maksumus võrreldes eeldatava maksumusega; | stroški proizvedenih zalog v primerjavi s pričakovanimi stroški; |
| kaevandatud jäätmete kogus võrreldes eeldatava kogusega teatava maagitootmise koguse kohta ja | obseg pridobljenih odpadkov v primerjavi s pričakovanim obsegom glede na dan obseg proizvodnje rude ter |
| kaevandatud maagi mineraalisisaldus võrreldes kaevandatava maagi eeldatava mineraalisisaldusega teatava toodetud maagi koguse kohta. | vsebnost mineralov v pridobljeni rudi v primerjavi s pričakovano vsebnostjo mineralov, ki se pridobijo, in sicer glede na dano količino proizvedene rude. |
| Paljandamisest tuleneva vara edasine mõõtmine | Poznejše računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja |
| 14 Pärast esmast kajastamist kajastatakse paljandamisest tulenevat vara sarnaselt olemasoleva varaga, mille osa see on, kas soetusmaksumuses või ümberhinnatud maksumuses, millest lahutatakse kulum või amortisatsioon ja (vara) väärtuse langusest tulenevad kahjumid. | 14 Po začetnem pripoznavanju se sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja izkazuje po stroških ali njihovi prevrednoteni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve, na isti način kot obstoječe sredstvo, katerega del je. |
| 15 Paljandamisest tulenev vara amortiseeritakse süstemaatiliselt maagilasundi sellise kindlakstehtud komponendi eeldatava kasuliku eluea jooksul, mis on paljandamise tulemusena paremini juurdepääsetav. | 15 Sredstvo pri dejavnosti odstranjevanja se sistematično amortizira v pričakovani dobi koristnosti opredeljene sestavine rudne mase, ki postane bolj dostopna zaradi dejavnosti odstranjevanja. |
| Selleks kasutatakse tootmisühiku meetodit, kui mõni muu meetod ei ole asjakohasem. | Če ni primernejše druge metode, se uporabi metoda proizvedenih enot. |
| 16 Maagilasundi kindlakstehtud komponendi eeldatav kasulik eluiga, mida kasutatakse paljandamisest tuleneva vara amortiseerimiseks, erineb eeldatavast kasulikust elueast, mida kasutatakse karjäärienda ja sellega seotud pikaajaliste varade amortiseerimiseks. | 16 Pričakovana doba koristnosti opredeljene sestavine rudne mase, ki se uporablja za amortizacijo sredstva pri dejavnosti odstranjevanja, bo drugačna od pričakovane dobe koristnosti, ki se uporablja za amortizacijo samega rudnika in sredstev, povezanih z življenjsko dobo rudnika. |
| Erandiks on sellised üksikud olukorrad, kus paljandamine parandab juurdepääsu kogu ülejäänud maagilasundile. | Izjema so tiste omejene okoliščine, ko dejavnost odstranjevanja zagotavlja izboljšan dostop do celotne preostale rudne mase. |
| See võib juhtuda näiteks karjääri kasuliku eluea lõpupoole, kui kindlakstehtud komponent on kaevandatava maagilasundi viimane osa. | To se lahko npr. zgodi proti koncu dobe koristnosti rudnika, ko opredeljena sestavina predstavlja končni del rudne mase, ki se pridobiva. |
| Käesolev lisa on tõlgenduse lahutamatu osa ja tal sama pädevus nagu tõlgenduse teistel osadel. | Ta priloga je sestavni del pojasnila in ima enako veljavo kot drugi deli pojasnila. |
| Kui (majandus)üksus rakendab käesolevat tõlgendust varasema perioodi suhtes, avalikustab ta selle asjaolu. | Če podjetje uporablja to pojasnilo za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. |
| A2 (Majandus)üksus rakendab käesolevat tõlgendust tootmisetapi paljanduskulude suhtes, mis tekkisid varaseima esitatud perioodi alguses või hiljem. | A2 Podjetje uporablja to pojasnilo za stroške odstranjevanja pri proizvodnji, ki nastanejo ob začetku prvega predstavljenega obdobja ali po začetku tega obdobja. |
| A3 Kõigi varem kajastatud varade jäägid, mis tulenesid tootmisetapis toimunud paljandamisest (nn paljandamisest tulenev varasem vara), liigitatakse alates varaseima esitatud perioodi algusest ümber sellise olemasoleva vara osana, millega paljandamine oli seotud, maagilasundi sellise allesjäänud kindlakstehtud komponendi ulatuses, millega saab paljandamisest tulenevat varasemat vara seostada. | A3 Na začetku najzgodnejšega predstavljenega obdobja se vsi prej pripoznani saldi sredstev iz dejavnosti odstranjevanja v fazi proizvodnje („predhodna sredstva pri odstranjevanju“) prerazvrstijo kot del obstoječih sredstev, na katera se nanaša dejavnost odstranjevanja, če ostaja opredeljiva sestavina rudne mase, s katero se lahko povežejo predhodna sredstva pri odstranjevanju. |
| Kõnealune varade jääk amortiseeritakse maagilasundi sellise kindlakstehtud komponendi järelejäänud eeldatava kasuliku eluea jooksul, millega iga paljandamisest tuleneva varasema vara jääk on seotud. | Takšni saldi se amortizirajo v preostalem pričakovanem obdobju koristnosti opredeljene sestavine rudne mase, na katero se nanaša posamezen saldo predhodnih sredstev pri odstranjevanju. |
| A4 Juhul kui asjaomast paljandamisest tulenevat varasemat vara ei saa seostada maagilasundi kindlakstehtud komponendiga, kajastatakse see vara jääk jaotamata kasumi algsaldos varaseima esitatud perioodi alguses. | A4 Če ni nobene opredeljive sestavine rudne mase, na katero se nanašajo predhodna sredstva pri odstranjevanju, se pripozna v začetnih prenesenih čistih dobičkih na začetku najzgodnejšega predstavljenega obdobja. |
| IFRS 1 Rahvusvaheliste finantsaruandlusstandardite esmakordne kasutuselevõtmine muudatused | Spremembe MSRP 1: Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja |
| B1 Lisa D paragrahv D1 muudetakse järgmiselt: | B1 Spremeni se D1. člen Priloge D: |
| aktsiapõhised maksetehingud (paragrahvid D2 ja D3); | plačilne transakcije z delnicami (D2. in D3. člen); |
| finantsvarad või immateriaalsed varad, mille üle peetakse arvestust kooskõlas IFRIC 12-ga Teenuste kontsessioonikokkulepped (paragrahv D22); | finančna sredstva ali neopredmetena sredstva, obračunana v skladu z OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev (D22. člen). |
| laenukasutuse kulutused (paragrahv D23); | stroški izposojanja (D23. člen); |
| finantskohustiste kustutamine omakapitaliinstrumentidega (paragrahv D25); | poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (D25. člen); |
| suur hüperinflatsioon (paragrahvid D26–D30); | velika hiperinflacija (D26.–D30. člen); |
| ühised ettevõtmised (paragrahv D31) ja | skupni aranžmaji (D31. člen) in |
| paljanduskulud pealmaakaevanduse tootmisetapis (paragrahv D32). | stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa (D32. člen). |
| B2 Paragrahvi D31 järele lisatakse pealkiri ja paragrahv D32: | B2 Za D31. členom se dodata naslov in D32. člen: |
| D32 Esmakordne kasutuselevõtja võib rakendada üleminekusätteid, mis on esitatud IFRIC 20 Paljanduskulud pealmaakaevanduse tootmisetapis paragrahvides A1–A4. | D32 Ko podjetje prvič uporabi ta dokument, lahko upošteva prehodne določbe iz A1.do A4. člena OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa. |
| Nimetatud paragrahvis tõlgendatakse jõustumiskuupäeva kui 1. jaanuari 2013 või esimese IFRSi aruandeperioodi algust, olenevalt sellest, kumb on hilisem. | V tem členu se kot datum začetka uporabe navaja 1. januar 2013 ali začetek prvega obdobja poročanja MSRP, odvisno od tega, kaj je pozneje. |
| B3 Paragrahvi 39L järele lisatakse paragrahv 39M: | B3 Za 39L. členom se doda 39M. člen: |
| IFRIC 20-ga Paljanduskulud pealmaakaevanduse tootmisetapis lisati paragrahv D32 ja muudeti paragrahv D1. | Z OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa se je dodal D32. člen in spremenil D1. člen. |
| (Majandus)üksus rakendab seda muudatust siis, kui ta rakendab IFRIC 20. | Podjetje uporabi navedeno spremembo, kadar uporablja OPMSRP 20. |
| 19. oktoobril 2011 andis IASB välja rahvusvaheliste finantsaruandlusstandardite tõlgendamise komitee (IFRIC) tõlgenduse 20 Paljanduskulud pealmaakaevanduse tootmisetapis (edaspidi „IFRIC 20”). | Dne 19. oktobra 2011 je UOMRS izdal Pojasnilo 20 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa (OPMSRP 20). |
| Paragrahv 52 nummerdatakse ümber paragrahviks 51A. | člen se preštevilči v 51.A člen. |
| Muudetakse paragrahvi 10 ja paragrahvile 51A järgnevad näited. | Spremenijo se 10. člen in zgledi po 51.A členu. |
| Käesolevas IFRSis: | V tem mednarodnem standardu računovodskega poročanja (MSRP): |
| määratletakse õiglase väärtuse mõiste; | je opredeljena poštena vrednost; |
| 2 Õiglane väärtus saadakse turupõhisel, mitte (majandus)üksusel põhineval mõõtmisel. | 2 Merjenje poštene vrednosti temelji na tržni meri in ni značilno za podjetja. |
