| Source | Target | | Liidu toodang | Proizvodnja Unije |
| Uurimisperioodil tootis samasugust toodet kuus liidu tootjat. | V OP je podobni izdelek proizvajalo šest proizvajalcev Unije. |
| Nagu on märgitud põhjenduses 29, kaasati valimisse kaks liidu tootjate kontserni, miskoosnevad kolmest liidu tootjast ning mille arvele langeb 81 % liidu samasuguse toote kogutoodangust. | Kot je navedeno v uvodni izjavi (29), sta bili za vzorec izbrani dve skupini proizvajalcev Unije, ki vključujeta tri proizvajalce Unije in predstavljata 81 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
| Liidu tootmisharu määratlus | Opredelitev industrije Unije |
| Algmääruse artikli 4 lõike 1 ja artikli 5 lõike 4 tähenduses moodustavad kõnealused kuus uurimisperioodil samasugust toodet tootnud liidu tootjat liidu tootmisharu ning neid nimetatakse edaspidi „liidu tootmisharuks”. | V smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe vseh šest obstoječih proizvajalcev Unije, ki so v OP proizvajali podobni izdelek, zastopa industrijo Unije, zato so v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“. |
| Liidu tarbimise arvutamiseks võeti arvesse liidu tootmisharu müüki liidu turul ning Eurostati andmeid impordimahu kohta, mida korrigeeriti vastavalt uurimise järeldustele. | Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in obsega uvoza v skladu s podatki Eurostata, pri čemer je bila prilagojena glede na ugotovitve preiskave. |
| Liidu tarbimine vähenes märgatavalt (21 %) aastatel 2008–2009, suurenedes seejärel 12 protsendipunkti võrra ning jõudes tasemeni, mis oli 9 % vähem kui tarbimine vaatlusaluse perioodi alguses. | Potrošnja Unije se je med letoma 2008 in 2009 znatno zmanjšala za 21 %, potem pa je po povečanju za 12 odstotnih točk dosegla raven, ki je bila za 9 % nižja od potrošnje na začetku obravnavanega obdobja. |
| Allikas: | Vir: |
| kaebuses esitatud andmed, Eurostat ja küsimustike vastused | podatki iz pritožbe, Eurostat in izpolnjeni vprašalniki. |
| Liidu tarbimine (tonni) | Potrošnja Unije (v tonah) |
| Indeks | Indeks |
| Import asjaomastest riikidest | Uvoz iz zadevnih držav |
| Asjaomastest riikidest pärit impordi mõju kumulatiivne hindamine | Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav |
| Komisjon uuris, kas asjaomastest riikidest pärit tempermalmist keermestatud liitmike importi tuleks kooskõlas algmääruse artikli 3 lõikega 4 hinnata kumulatiivselt. | Komisija je proučila, ali je treba uvoz tempranega navojnega pribora s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. |
| Kõikidest asjaomastest riikidest pärit impordi puhul kindlakstehtud dumpingumarginaalid olid algmääruse artikli 9 lõikes 3 määratletud miinimumtasemest suuremad (vt põhjendused 74, 90 ja 93). | Ugotovljena stopnja dampinga glede na uvoz iz vsake od zadevnih držav je bila nad pragom de minimis, kot je opredeljen v členu 9(3) osnovne uredbe (glej uvodne izjave (74), (90) in (93)). |
| Indoneesiast pärit dumpinguhinnaga impordi mahu kohta leiti, et see moodustab ainult ligikaudu 2,5 % uurimisperioodil toimunud samasuguse toote koguimpordist liitu. | V zvezi z obsegom dampinškega uvoza iz Indonezije je bilo ugotovljeno, da je predstavljal le približno 2,5 % celotnega uvoza podobnega izdelka v Unijo v OP. |
| Seepärast võib arvata, et see ei põhjustanud olulist kahju liidu tootmisharule algmääruse artikli 9 lõike 3 või WTO dumpinguvastase lepingu sätete tähenduses [5]. | Zato se lahko šteje, da ni vzrok za znatno škodo, povzročeno industriji Unije v smislu člena9(3) osnovne uredbe ali določb protidampinškega sporazuma STO. [5] |
| Samas leiti uurimise esialgses etapis, et enamik Indoneesiast pärit impordist võis olla teise CN-koodi all valesti deklareeritud, täpsemalt kasutati koodi 73071910 asemel, mis on tavapäraselt asjakohane tempermalmist keermestatud toruliitmike puhul, koodi 73079910. | Hkrati je bilo pri preiskavi v tej začasni fazi ugotovljeno, da je bila večina uvoza iz Indonezije verjetno neustrezno prijavljena pod drugo oznako KN, tj. 73079910 namesto 73071910, ki se običajno uporablja za navojni liti pribor (fitinge) za cevi iz tempranega litega železa. |
| Ent kõik või vähemalt suurem osa sellest impordist, mis võidi valesti deklareerida, on juba arvestatud eelmises põhjenduses nimetatud 2,5 % hulka. | Vendar je celoten uvoz, ki je bil verjetno neustrezno prijavljen, ali vsaj velik del tega uvoza že upoštevan v 2,5-odstotnem deležu iz prejšnje uvodne izjave. |
| Eespool kirjeldatut arvesse võttes tehti esialgne otsus mitte hinnata seda importi kumulatiivselt Taist ja Hiina RVst pärit dumpinguhinnaga impordiga. | Ob upoštevanju navedenega je začasno določeno, da se zadevni uvoz ne prišteje k dampinškemu uvozu iz Tajske in LRK. |
| Taist ja Hiina RVst pärit dumpinguhinnaga impordi mahtu ei saa pidada tähtsusetuks, sest nende turuosa jõudis uurimisperioodil vastavalt 5,4 % ja 47,3 %ni. | Kar zadeva obseg dampinškega uvoza iz Tajske in LRK, ga ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega, saj je v OP dosegel tržni delež 5,4 % (Tajska) in 47,3 % (LRK). |
| Kumulatiivset hindamist peeti esialgu asjakohaseks, võttes arvesse võrreldavaid konkurentsitingimusi nendest kahest riigist pärit impordi ja liidu samasuguse toote vahel, st nende puhul oli tegemist samade müügikanalitega ja neid müüdi samadele tarbijarühmadele. | Kumulativna ocena se je začasno obravnavala kot ustrezna zaradi primerljivih konkurenčnih pogojev med uvozom iz teh dveh držav in podobnim izdelkom iz Unije, tj. prek istih prodajnih poti in istim kategorijam strank. |
| Mitmel juhul tõepoolest tõendati, et Hiina RVst ja Taist imporditud tooteid müüdi samade turustajate kaudu. | V veliko primerih je bilo dejansko dokazano, da so bili uvoženi izdelki iz LRK in Tajske prodani prek istih distributerjev. |
| Eespool kirjeldatut arvesse võttes oldi esialgu seisukohal, et kõik algmääruse artikli 3 lõikes 4 sätestatud kriteeriumid on täidetud. | Ob upoštevanju navedenega se je začasno štelo, da so vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena. |
| Seepärast uuriti Taist ja Hiina RVst pärit importi kumulatiivselt. | Uvoz iz Tajske in LRK je bil zato proučen kumulativno. |
| Edaspidi nimetatakse seda „kahest asjaomasest riigist pärit impordiks”. | V nadaljnjem besedilu je naveden kot „uvoz iz obeh zadevnih držav“. |
| Kahest asjaomasest riigist pärit impordi maht ja turuosa | Obseg in tržni delež uvoza iz obeh zadevnih držav |
| Kahest asjaomasest riigist pärit vaatlusaluse toote impordi maht liidu turule suurenes vaatlusalusel perioodil 15 %. | Obseg uvoza zadevnega izdelka iz obeh zadevnih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 15 %. |
| Kui aastatel 2008–2009 kahanes import põhjenduses 97 märgitud tarbimise vähenemise tõttu esialgu 16 %, siis kasvas see seejärel kuni uurimisperioodini märgatavalt (31 protsendipunkti). | Medtem ko se je uvoz med letoma 2008 in 2009 najprej zmanjšal za 16 % zaradi zmanjšanja potrošnje iz uvodne izjave (97), se je potem do OP znatno povečal za 31 odstotnih točk. |
| Eurostat ja uurimise järeldused | Eurostat in ugotovitve preiskave. |
| Liidu impordi maht (tonni) | Obseg uvoza Unije (v tonah) |
| Kaks asjaomast riiki | Zadevni državi |
| Kahest asjaomasest riigist pärit dumpinguhinnaga impordi turuosa kasvas vaatlusalusel perioodil 11 protsendipunkti, 41,7 %st 52,7 %ni. | Tržni delež dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav se je v obravnavanemobdobju povečal za 11 odstotnih točk, in sicer z 41,7 % na 52,7 %. |
| Kõnealune kasv toimus peamiselt 2010. aastast kuni uurimisperioodini ehk ajal, mil nõudlus taastus. | Zadevni tržni delež se je povečal zlasti med letom 2010 in OP, tj. v obdobju ponovnega povečanja povpraševanja. |
| Liidu turuosa | Tržni delež Unije |
| Kahest asjaomasest riigist pärit impordi hinnad ja hindade allalöömine | Cene uvoza iz obeh zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen |
| Hinna kujunemine | Razvoj cen |
| Järgmises tabelis on esitatud kahest asjaomasest riigist pärit dumpinguhinnaga impordi keskmine hind liidu piiril ilma tollimakse tasumata (vastavalt Eurostati andmetele). | V naslednji preglednici je navedena povprečna cena dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav na meji Unije brez plačane dajatve v skladu s podatki Eurostata. |
| Kahest asjaomasest riigist pärit impordi keskmine hind kasvas vaatlusalusel perioodil stabiilselt, kokku 14 %. | V obravnavanem obdobju se je povprečna cena uvoza iz obeh zadevnih držav stalno povečevala, pri čemer se je skupaj povečala za 14 %. |
| Eurostat | Eurostat |
| Impordihinnad (eurot/tonn) | Uvozne cene (v EUR/tono) |
| Hindade allalöömine | Nelojalno nižanje prodajnih cen |
| Vajaduse korral tehti kohandusi, et võtta arvesse erinevusi kaubandustasemes (täpsemalt algseadmete valmistaja müüki) ja impordijärgseid kulusid. | Po potrebi so bile izvedene prilagoditve zaradi upoštevanja razlik v stopnji trgovine (predvsem prodaja OEM) in stroškov, nastalih po uvozu. |
| Võrdlusest nähtus, et uurimisperioodil müüdi liidus Taist ja Indoneesiast imporditud vaatlusalust toodet hindadega, mis lõid liidu tootmisharu hindu alla 25–55 % (väljendatuna protsendimäärana liidu tootmisharu hindadest). | Primerjava je pokazala, da je bil v OP uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Tajske in LRK prodan v Uniji po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Unije za 25 % do 55 % (izražene kot odstotek cen industrije Unije). |
| Liidu tootmisharu olukord | Položaj industrije Unije |
| Kooskõlas algmääruse artikli 3 lõikega 5 sisaldas liidu tootmisharule avalduva dumpinguhinnaga impordi mõju käsitlev uuring hinnangut kõikide liidu tootmisharu seisundit mõjutavate asjakohaste majandustegurite kohta vaatlusalusel perioodil. | V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
| Toodang, tootmisvõimsus ja tootmisvõimsuse rakendusaste | Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti |
| Ajavahemikul 2008–2009 vähenes liidu tootmismaht järsult (39 %) ning kahanes seejärel juba niigi madalalt tasemelt veel veidi, hoolimata 12 protsendipunktilisest tarbimise suurenemisest järgnevatel aastatel, nagu on kirjeldatud põhjenduses 97. | Obseg proizvodnje Unije se je med letoma 2008 in 2009 znatno zmanjšal, tj. za 39 %, pri čemer se je pozneje kljub povečanju potrošnje za 12 odstotnih točk v naslednjih letih, kot je navedeno v uvodni izjavi (97), dodatno zmanjšal. |
| kaebuses esitatud andmed ja küsimustike vastused | podatki iz pritožbe in izpolnjeni vprašalniki. |
| Liidu tootmismaht (tonni) | Obseg proizvodnje Unije (v tonah) |
| Kõik tootjad | Vsi proizvajalci |
| Liidu tootmisvõimsus (tonni) | Proizvodna zmogljivost Unije (v tonah) |
| Tootmisvõimsus | Proizvodna zmogljivost |
| Hoolimata tootmisvõimsuse kahanemisest vähenes liidu tootmisharu tootmisvõimsuse rakendusaste 26 %, peamiselt ajavahemikul 2008–2009. | Kljub zmanjšanju proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije, predvsem med letoma 2008 in 2009, zmanjšala za 26 %. |
| Liidu tootmisvõimsuse rakendusaste | Izkoriščenost zmogljivosti proizvodnje Unije |
| Tootmisvõimsuse rakendusaste | Izkoriščenost zmogljivosti proizvodnje |
| Kooskõlas liidu tootmisharu kahaneva müügi- ja tootmismahuga vähenesid varud vaatlusalusel perioodil 23 %. | Obseg zalog se je v skladu z zmanjševanjem prodaje in obsega proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %. |
| valimisse kaasatud liidu tootjate küsimustike vastused | izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. |
| Varud (tonni) | Zaloge (v tonah) |
| Valim | Vzorec |
