Maltese to Slovenian European Commission terminology (DGT)

Search term or phrase in this TERMinator '. "." . '

Purchase TTMEM.com full membership to search this dictionary
 
 
Share this dictionary/glossary:
 

 
database_of_translation_agencies
 

SourceTarget
li japprova emendi mhux minuri fl-ispeċifikazzjoni ta’ denominazzjoni mniżżla fir-reġistru tad-denominazzjonijiet protetti tal-oriġini u tal-indikazzjonijiet ġeografiċi protetti [Carne Marinhoa (DPO)]o odobritvi nemanjših sprememb specifikacije imena, vpisanega v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Carne Marinhoa (ZOP))
Skont l-ewwel subparagrafu tal-Artikolu 9(1), u b’applikazzjoni tal-Artikolu 17(2) tar-Regolament (KE) Nru 510/2006, il-Kummissjoni eżaminat it-talba tal-Portugall għall-approvazzjoni tal-emendi fl-ispeċifikazzjoni tad-denominazzjoni protetta tal-oriġini “Carne Marinhoa”, irreġistrata skont ir-Regolament tal-Kummissjoni (KE) Nru 1107/96 [2].V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Portugalske za odobritev sprememb specifikacije zaščitene označbe porekla „Carne Marinhoa“, vpisane v register v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 [2].
Minħabba li l-emendi kkonċernati mhumiex minuri fis-sens tal-Artikolu 9 tar-Regolament (KE) Nru 510/2006, il-Kummissjoni ppubblikat it-talba għall-emendi f’Il-Ġurnal Uffiċjali tal-Unjoni Ewropea [3], skont l-ewwel subparagrafu tal-Artikolu 6(2) tar-Regolament imsemmi.Ker zadevne spremembe niso manjše spremembe po členu 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije [3].
Ladarba l-Kummissjoni ma ġiet innotifikata bl-ebda dikjarazzjoni ta’ oġġezzjoni skont l-Artikolu 7 tar-Regolament (KE) Nru 510/2006, l-emendi għandhom jiġu approvati,Ker Komisija ni prejela ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –
L-emendi tal-ispeċifikazzjoni, ippubblikati f’Il-Ġurnal Uffiċjali tal-Unjoni Ewropea, li jikkonċernaw id-denominazzjoni mniżżla fl-Anness ta’ dan ir-Regolament, huma approvati.Spremembe specifikacije, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom iz Priloge k tej uredbi, se odobrijo.
ĠU C 71, 9.3.2012, p. 33.UL C 71, 9.3.2012, str. 33.
Prodotti agrikoli maħsuba għall-konsum mill-bniedem elenkati fl-Anness I tat-Trattat:Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi iz Priloge I k Pogodbi:
Laħam (u l-ġewwieni) friskSveže meso (in drobovina)
Carne Marinhoa (DPO)Carne Marinhoa (ZOP)
dwar metodu komuni ta’ sikurezza għas-superviżjoni mill-awtoritajiet nazzjonali ta’ sikurezza wara l-ħruġ ta’ ċertifikat ta’ sikurezza jew awtorizzazzjoni ta’ sikurezzao skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila
Wara li kkunsidrat id-Direttiva 2004/49/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tad-29 ta’ April 2004 fuq is-sigurtà tal-linji tal-ferrovija tal-Komunità u li temenda d-Direttiva tal-Kunsill 95/18/KE fuq l-għoti tal-liċenzji tal-impriżi ferrovjarji u d-Direttiva 2001/14/KE fuq l-allokazzjoni tal-kapaċità tal-infrastruttura tal-linji tal-ferrovija u l-intaxxar tal-piżijiet għall-użu tal-infrastruttura tal-linji tal-ferrovija u ċ-ċertifikazzjoni tas-sigurtà [1], u b’mod partikolari l-Artikolu 6 tagħha,ob upoštevanju Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala [1]ter zlasti člena 6 Direktive,
Wieħed mill-għanijiet tad-Direttiva 2004/49/KE huwa li ttejjeb l-aċċess għas-suq tas-servizzi tat-trasport bil-ferrovija, billi tiddefinixxi prinċipji komuni għall-ġestjoni, għar-regolamentazzjoni u għas-supeviżjoni tas-sikurezza tal-linji tal-ferrovija.Eden od namenov Direktive 2004/49/ES je izboljšati dostop do trga storitev železniških prevozov z določitvijo skupnih načel upravljanja, urejanja in nadzorovanja varnosti na železnici.
Barra minn hekk, id-Direttiva 2004/49/KE tipprovdi trattament indaqs lill-impriżi ferrovjarji kollha, billi tapplika l-istess rekwiżiti ta’ ċertifikazzjoni tas-sikurezza mal-Unjoni Ewropea kollha.Direktiva 2004/49/ES prav tako zagotavlja enako obravnavo vseh prevoznikov v železniškem prometu tako, da po celotni Evropski uniji uporablja iste zahteve za podelitev varnostnega spričevala.
Fil-5 ta’ Ottubru 2009, il-Kummissjoni ħarġet mandat lill-Aġenżija Ferrovjarja Ewropea (“l-Aġenzija”) skont id-Direttiva 2004/49/KE, sabiex l-Aġenżija tfassal abbozz ta’ metodu komuni ta’ sikurezza (CSM) għas-superviżjoni mill-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza, wara l-ħruġ ta’ ċertifikat tas-sikurezza jew ta’ awtorizzazzjoni tas-sikurezza lill-impriżi ferrovjarji u lill-ġesturi tal-infrastruttura.Komisija je 5. oktobra 2009 v skladu z Direktivo 2004/49/ES Evropsko železniško agencijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) pooblastila za pripravo osnutka skupne varnostne metode (SVM) nacionalnih varnostnih organov za nadzor po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem infrastrukture.
Bi qbil mal-mandat tal-Kummissjoni, l-Aġenżija ressqet lill-Kummissjoni r-rakkomandazzjoni tagħha dwar is-CSM, mirfuda minn rapport ta’ valutazzjoni tal-impatt.Agencija je v skladu z navedenim pooblastilom Komisiji predložila priporočilo o SVM, ki ga je podprla s poročilom o oceni učinka.
Dan ir-Regolament huwa bbażat fuq ir-rakkomandazzjoni tal-Aġenzija.Ta uredba temelji na priporočilu Agencije.
Ir-Regolament tal-Kummissjoni (UE) Nru 1158/2010 tad-9 ta' Diċembru 2010 dwar metodu komuni ta’ sikurezza għall-valutazzjoni tal-konformità mar-rekwiżiti sabiex jinkisbu ċertifikati tas-sikurezza ferrovjarja [2]jipprovdi metodu għall-valutazzjoni tal-konformità mar-rekwiżiti għall-ksib ta’ ċertifikati tas-sikurezza, li għandhom jinħarġu skont l-Artikolu 10(2)(a) u l-Artikolu 10(2)(b) tad-Direttiva 2004/49/KE.Uredba Komisije (EU) št. 1158/2010 z dne 9. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval [2]določa metodo za ocenjevanje skladnosti z zahtevami za pridobitev varnostnih spričeval, ki se izdajo v skladu s členom 10(2)(a) in členom 10(2)(b) Direktive 2004/49/ES.
Ir-Regolament imsemmi jiddefinixxi l-kriterji li skonthom għandha ssir il-valutazzjoni mill-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza, jiddeskrivi l-proċeduri li għandhom jissegwew u jistabbilixxi l-prinċipji li għandhom jiġu osservati mill-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza matul is-superviżjoni, kif iddefiniti fl-istess Regolament, wara l-ħruġ ta’ ċertifikat tas-sikurezza.Navedena uredba določa merila, po katerih morajo nacionalni varnostni organi opraviti oceno, opisuje postopke, ki jim morajo slediti, in uvaja načela, ki jih morajo nacionalni varnostni organi spoštovati pri nadzoru v skladu z navedeno uredbo po izdaji varnostnega spričevala.
Ir-Regolament tal-Kummissjoni (UE) Nru 1169/2010 tal-10 ta' Diċembru 2010 dwar metodu komuni ta’ sikurezza għall-valutazzjoni tal-konformità mar-rekwiżiti sabiex tinkiseb awtorizzazzjoni tas-sikurezza ferrovjarja [3], jinkludi r-rekwiżiti u l-metodi ta’ valutazzjoni kollha armonizzati li permezz tagħhom l-awtoritajiet nazzjonali ta’ sikurezza jistgħu jagħtu awtorizzazzjoni ta’ sikurezza lil ġestur tal-infrastruttura, skont l-Artikolu 11 tad-Direttiva 2004/49/KE, li jkopri l-adegwatezza tas-sistema tal-ġestjoni tas-sikurezza b’mod ġenerali, kif ukoll kwalunkwe awtorizzazzjoni speċifika għal xi netwerk.Uredba Komisije (EU) št. 1169/2010 z dne 10. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniškega varnostnega pooblastila [3]vključuje vse usklajene zahteve in metode ocenjevanja, s pomočjo katerih lahko nacionalni varnostni organi v skladu s členom 11 Direktive 2004/49/ES upravljavcu infrastrukture izdajo varnostno pooblastilo, ki pokriva ustreznost sistema varnega upravljanja na splošno in vsa posebna pooblastila za posamezno omrežje.
Ir-Regolament imsemmi jiddefinixxi wkoll il-kriterji li skonthom għandha ssir il-valutazzjoni mill-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza, jiddeskrivi l-proċeduri li għandhom jissegwew, u jistabbilixxi l-prinċipji li għandhom jiġu osservati mill-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza matul is-superviżjoni, kif iddefiniti fl-istess Regolament, wara l-ħruġ ta’ ċertifikat tas-sikurezza.Navedena uredba določa tudi merila, po katerih morajo nacionalni varnostni organi opraviti oceno, opisuje postopke, ki jim morajo slediti, in uvaja načela, ki jih morajo nacionalni varnostni organi uporabljati pri nadzoru v skladu z navedeno uredbo po izdaji varnostnega pooblastila.
Wara l-ħruġ ta’ ċertifikat tas-sikurezza jew ta’ awtorizzazzjoni ta’ sikurezza, l-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandu jkollha arranġamenti bil-lest sabiex tivverifika jekk ir-riżultati elenkati fl-applikazzjoni għal ċertifikat tas-sikurezza jew awtorizzazzjoni tas-sikurezza humiex qegħdin jintlaħqu tul l-operat, u sabiex tivverifika l-konformità kontinwa mar-rekwiżiti kollha, kif inhu meħtieġ mill-Artikolu 16(2)(e) u l-Artikolu 17(2) tad-Direttiva 2004/49/KE.Po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila mora nacionalni varnostni organ v skladu s členom 16(2)(e) in členom 17(2) Direktive 2004/49/ES zagotoviti ukrepe za preverjanje, ali se pri uporabi dosegajo rezultati, navedeni v vlogi za varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo, in ali so vedno izpolnjene vse potrebne zahteve.
Biex twettaq il-kompiti tagħha skont l-Artikolu 16(2)(f) tad-Direttiva 2004/49/KE, l-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha wkoll tiġġudika, abbażi tal-attivitajiet tagħha ta’ superviżjoni, l-effiċjenza tal-qafas regolatorju tas-sikurezza.Da bi nacionalni varnostni organ lahko opravljal svoje naloge iz člena 16(2)(f) Direktive 2004/49/ES, mora v sklopu svojih nadzornih dejavnosti tudi presojati učinkovitost varnostnega regulativnega okvira.
“Superviżjoni” tfisser l-arranġamenti stabbiliti mill-awtorità nazzjonali tas-sikurezza sabiex tissorvelja l-prestazzjoni tas-sikurezza wara li tkun tat ċertifikat tas-sikurezza jew awtorizzazzjoni tas-sikurezza.„Nadzor“ pomeni ukrepe, ki jih vzpostavi nacionalni varnostni organ za nadzor varnega delovanja, potem ko je dodelil varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo.
Hekk kif tassumi d-dmir ta’ superviżjoni, l-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha tapplika l-prinċipji fondamentali tal-attività superviżiva tal-awtorità nazzjonali tas-sikurezza – jiġifieri, il-proporzjonalità, il-konsistenza, l-immirar, it-trasparenza, ir-responsabbiltà u l-kooperazzjoni – kif inhu stabbilit fir-Regolament (UE) Nru 1158/2010 u fir-Regolament (UE) Nru 1169/2010.Nacionalni varnostni organ mora pri izvajanju nadzora uporabljati temeljna načela za nadzorno dejavnost nacionalnih varnostnih organov, kot so določena z Uredbo (EU) št. 1158/2010 in Uredbo (EU) št. 1169/2010, in sicer sorazmernost, skladnost, ciljna usmerjenost, preglednost, odgovornost in sodelovanje.
Madankollu, dawn il-prinċipji jeħtieġu wkoll qafas u proċess biex jiġu applikati fil-prattika fl-attivitajiet ta’ kuljum tal-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza.Vendar ta načela potrebujejo tudi okvir in postopek, s katerima jih je mogoče prenesti v vsakodnevno delo nacionalnih varnostnih organov.
Dan ir-Regolament ikun jipprovdi l-qafas u l-proċess meħtieġa għall-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza, filwaqt li jtejjeb il-fiduċja reċiproka fl-approċċi tagħhom, kif ukoll fit-teħid tad-deċiżjonijiet tagħhom waqt is-superviżjoni.Ta uredba bi nacionalnim varnostnim organom dala potrebni okvir in postopek ter hkrati izboljšala medsebojno zaupanje pri njihovih pristopih do nadzornih dejavnosti in sprejemanju odločitev med nadzornimi dejavnostmi.
Il-miżuri pprovduti f’dan ir-Regolament huma skont l-opinjoni tal-Kumitat stabbilit skont l-Artikolu 27(1) tad-Direttiva 2004/49/KE,Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 27(1) Direktive 2004/49/ES –
Suġġett u kamp ta’ applikazzjoniPredmet urejanja in področje uporabe
Dan ir-Regolament jistabbilixxi metodu komuni ta’ sikurezza (CSM) għas-superviżjoni tal-prestazzjoni tas-sikurezza wara l-ħruġ ta’ ċertifikat ta’ sikurezza għall-impriżi ferrovjarji, jew ta’ awtorizzazzjoni ta’ sikurezza għall-ġesturi tal-infrastrutturi, kif imsemmija fl-Anness IV tar-Regolament (UE) Nru 1158/2010 u fl-Anness III tar-Regolament (UE) Nru 1169/2010, rispettivament.Ta uredba vzpostavlja skupno varnostno metodo (SVM) za nadzor varnega delovanja po izdaji varnostnega spričevala za prevoznike v železniškem prometu v skladu s Prilogo IV k Uredbi (EU) št. 1158/2010 ali varnostnega pooblastila za upravljavce infrastrukture v skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) št. 1169/2010.
L-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza għandhom japplikaw il-metodu komuni ta’ sikurezza sabiex jimmonitorjaw il-konformità mal-obbligu legali, għal impriża ferrovjarja jew ġestur tal-infrastruttura, li jużaw sistema ta’ ġestjoni tas-sikurezza sabiex jiżguraw il-kontroll tar-riskji kollha marbutin mal-attivitajiet tagħhom, inkluża l-provvista ta’ manutenzjoni, materjal u l-użu ta’ kuntratturi; u fejn applikabbli, l-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza għandhom jivverifikaw l-applikazzjoni tar-Regolament tal-Kummissjoni (UE) Nru 1078/2012 tas-16 ta' Novembru 2012 dwar metodu komuni ta’ sikurezza għall-monitoraġġ li għandu jiġi applikat mill-impriżi ferrovjarji u mill-ġesturi tal-infrastruttura wara li jkunu rċevew ċertifikat tas-sikurezza jew awtorizzazzjoni ta’ sikurezza, kif ukoll mill-entitajietli jkunu responsabbli għall-manutenzjoni [4].Nacionalni varnostni organi uporabljajo skupno varnostno metodo za nadzor nad izpolnjevanjem zahtev iz zakonodaje, če prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture uporablja sistem varnega upravljanja, s katerim zagotavlja nadzor vseh tveganj, povezanih z njegovimi dejavnostmi, vključno z vzdrževanjem in oskrbo z materialom ter zaposlovanjem pogodbenikov, ter, kadar je to primerno, za preverjanje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1078/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za spremljanje, ki jo uporabljajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture po prejetju varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila in subjekti, zadolženi za vzdrževanje [4].
L-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza għandhom jużaw dan ir-Regolament fit-twettiq tal-attivitajiet tagħhom ta’ superviżjoni, skont l-Artikolu 16(2)(f) tad-Direttiva 2004/49/KE, u għandhom jagħtu parir lill-Istati Membri fir-rigward tal-effiċjenza tal-qafas regolatorju għas-sikurezza.Nacionalni varnostni organi uporabljajo to uredbo za izvajanje svojih nadzornih dejavnosti iz člena 16(2)(f) Direktive 2004/49/ES in za svetovanje državam članicam o učinkovitosti varnostnega zakonodajnega okvira.
Għall-finijiet ta’ dan ir-Regolament, “superviżjoni” għandha l-istess tifsira bħal fl-Artikolu 2 tar-Regolament (UE) Nru 1158/2010 u l-Artikolu 2 tar-Regolament (UE) Nru 1169/2010.V tej uredbi se uporablja opredelitev pojma „nadzor“ iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1158/2010 in člena 2 Uredbe (EU) št. 1169/2010.
Strateġija u pjan(ijiet) tas-superviżjoniNadzorna strategija in načrti
L-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha tiżviluppa u timplimenta strateġija u pjan(ijiet) ta’ sikurezza, li fihom tfassal kif se timmira l-attivitajiet tagħha, u tistabbilixxi l-prijoritajiet tagħha għas-superviżjoni kif inhu spjegat fl-Anness.Nacionalni varnostni organ razvije in izvaja nadzorno strategijo in načrt oziroma načrte, s katerimi opredeli, kako usmerja svoje dejavnosti in kako določa prednostne naloge za nadzor v skladu s Prilogo.
L-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha tiġbor u tanalizza tagħrif minn firxa varja ta’ sorsi.Nacionalni varnostni organ zbira in analizira informacije iz različnih virov.
Għandha tuża t-tagħrif miġbur u r-riżultati tas-superviżjoni għall-finijiet mogħtija fl-Artikolu 1.Zbrane informacije in rezultate nadzora uporablja za namene, določene v členu 1.
L-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha tirrevedi b’mod regolari l-istrateġija u l-pjan(ijiet) fid-dawl tal-esperjenza, bl-użu tat-tagħrif miġbur u r-riżultati tas-superviżjoni.Nacionalni varnostni organ redno obnavlja strategijo in načrt oziroma načrte glede na pretekle izkušnje in pri tem uporablja zbrane informacije in rezultate nadzora.
Tekniki għat-twettiq tas-superviżjoniTehnike za izvajanje nadzora
L-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha tadotta tekniki għall-attivitajiet ta’ superviżjoni.Nacionalni varnostni organ sprejme tehnike za nadzorne dejavnosti.
Dawn it-tekniki ġeneralment jinkludu intervisti ma’ persuni fuq livelli varji ta’ organizzazzjoni, ir-reviżjoni ta’ dokumenti u ta’ rekords marbutin mas-sistema ta’ ġestjoni tas-sikurezza, u l-eżaminar tar-riżultati ta’ sikurezza tas-sistema ta’ ġestjoni mikxufa mill-ispezzjonijiet jew attivitajiet analogi.Te tehnike običajno vključujejo intervjuje z osebami na različnih ravneh znotraj organizacije, pregledovanje dokumentov in zapisov, povezanih s sistemom varnega upravljanja, in preverjanje rezultatov varnostnega sistema za upravljanje, pridobljenih z inšpekcijskimi pregledi ali povezanimi dejavnostmi.
L-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha tiżgura li l-attivitajiet tagħha tas-sikurezza jinkludu l-verifika ta’:Nacionalni varnostni organ zagotavlja, da njegove nadzorne dejavnosti vključujejo preverjanje:
l-effiċjenza tas-sistema ta’ ġestjoni tas-sikurezza;učinkovitosti sistema varnega upravljanja;
l-effiċjenza ta’ elementi individwali jew parzjali tas-sistema ta’ ġestjoni tas-sikurezza, inklużi attivitajiet ta’ operat.učinkovitosti posameznih ali delnih elementov sistema varnega upravljanja, vključno z operativnimi dejavnostmi.
Rabtiet bejn il-valutazzjoni u s-superviżjoniPovezave med ocenjevanjem in nadzorom
L-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha tuża t-tagħrif miġbur matul il-valutazzjoni tas-sistema ta’ ġestjoni tas-sikurezza ta’ impriża ferrovjarja jew ta’ ġestur ta’ infrastruttura, għall-finijiet tal-superviżjoni tagħha tal-applikazzjoni kontinwa tas-sistema ta’ ġestjoni tas-sikurezza tagħhom wara l-ħruġ taċ-ċertifikat tas-sikurezza jew tal-awtorizzazzjoni tas-sikurezza.Nacionalni varnostni organ uporablja informacije, zbrane pri ocenjevanju sistema varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture, za namene nadzora nadaljnje uporabe njunih sistemov varnega upravljanja po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila.
L-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha wkoll tuża t-tagħrif miġbur matul l-attivitajiet tagħha ta’ superviżjoni sabiex tivvaluta mill-ġdid is-sistema ta’ ġestjoni tas-sikurezza ta’ impriża ferrovjarja jew ġestur ta’ infrastruttura, qabel it-tiġdid ta’ ċertifikat ta’ sikurezza jew ta’ awtorizzazzjoni ta’ sikurezza.Nacionalni varnostni organ uporablja informacije, zbrane z nadzornimi dejavnostmi, tudi za ponovno ocenjevanje sistema varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture, preden obnovi varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo.
Kompetenza tal-persuni involuti fl-attivitajiet ta’ superviżjoniPristojnosti oseb, vključenih v nadzorne dejavnosti
L-awtorità nazzjonali ta’ sikurezza għandu kollha sistema implimentata sabiex tiżgura li l-attivitajiet ta’ superviżjoni jitwettqu minn persuni kompetenti.Nacionalni varnostni organ ima vzpostavljen sistem, s katerim zagotavlja, da nadzorne dejavnosti opravljajo ustrezne osebe.
Kriterji għat-teħid ta’ deċiżjonijietMerila za odločanje
L-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha tistabbilixxi u tippubblika kriterji għat-teħid ta’ deċiżjonijiet dwar kif timmonitorja, tippromwovi, u fejn xieraq, tinforza l-konformità mal-qafas regolatorju tas-sikurezza.Nacionalni varnostni organ oblikuje in objavi merila za odločanje o tem, kako nadzoruje, spodbuja in, kadar je to primerno, skrbi za skladnost z varnostnim regulativnim okvirom.
Dawn il-kriterji għandhom jinkludu wkoll kwistjonijiet ta’ nuqqas ta’ konformità, marbutin mal-applikazzjoni kontinwa ta’ sistema ta’ ġestjoni tas-sikurezza minn impriża ferrovjarja jew ġestur ta’ infrastruttura, kif ukoll mal-applikazzjoni kontinwa tal-qafas regolatorju tas-sikurezza.Ta merila vključujejo tudi ugotovljena neskladja, povezana z nadaljnjo uporabo sistema varnega upravljanja s strani prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture in z varnostnim regulativnim okvirom.
L-awtorità nazzjonali tas-sikurezza għandha tadotta u tippubblika proċedura li tippermetti lill-impriżi ferrovjarji u lill-ġesturi ta’ infrastruttura jressqu lment dwar deċiżjonijiet mittieħda matul l-attivitajiet ta’ superviżjoni, mingħajr ħsara għar-rekwiżit għal reviżjoni ġudizzjarja ta’ dawk id-deċiżjonijiet.Nacionalni varnostni organ sprejme in objavi postopek, s katerim prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem infrastrukture omogoči pritožbo na sklepe, ki izhajajo iz nadzornih dejavnosti, ne da bi to vplivalo na zahtevo po sodni presoji teh sklepov.
Koordinazzjoni u kooperazzjoniUsklajevanje in sodelovanje
L-awtoritajiet nazzjonali ta’ sikurezza involuti fis-superviżjoni ta’ impriża ferrovjarja li topera f’iktar minn Stat Membru wieħed għandhom jikkoordinaw l-approċċ tagħhom għas-superviżjoni sabiex jiżguraw li s-sistema ta’ ġestjoni tas-sikurezza tal-impriża ferrovjarja hija effiċjenti u tkopri l-attivitajiet relevanti kollha.Nacionalni varnostni organi, vključeni v nadzor prevoznika v železniškem prometu, ki deluje v več kot eni državi članici, usklajujejo svoje pristope do nadzora, s čimer zagotovijo, da je sistem varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu učinkovit in pokriva vse zadevne dejavnosti.
L-attivitajiet ta’ koordinazzjoni għandhom jinvolvu qbil fuq it-tagħrif li għandu jinqasam fost l-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza sabiex jiżguraw approċċ komuni għas-superviżjoni tal-impriża ferrovjarja relevanti.Dejavnosti usklajevanja vključujejo dogovor, katere informacije si nacionalni varnostni organi izmenjujejo, da zagotovijo skupni pristop do nadzora nad posameznim prevoznikom v železniškem prometu.
Dan għandu jinkludi wkoll il-qsim ta’ tagħrif dwar l-istrateġija u l-pjan(ijiet) ta’ superviżjoni tal-awtoritajiet nazzjonali ta’ sikurezza kkonċernati, inklużi r-riżultati kollha relevanti, sabiex ikun possibbli approċċ konġunt fil-ġlieda kontra n-nuqqas ta’ konformità.Hkrati vključujejo tudi izmenjavo informacij o nadzorni strategiji in načrtu oziroma načrtih zadevnih nacionalnih varnostnih organov, vključno z vsemi relevantnimi rezultati, za vzpostavitev skupnega pristopa obravnave neskladnosti.
L-awtoritajiet nazzjonali tas-sikurezza għandhom jiżviluppaw arranġamenti ta’ kooperazzjoni ma’ korpi nazzjonali ta’ investigazzjoni, korpi ta’ ċertifikazzjoni għal entitajiet responsabbli għall-manutenzjoni, u awtoritajiet kompetenti oħra, sabiex jaqsmu t-tagħrif tagħhom u jikkoordinaw ir-rispons tagħhom għal kwalunkwe nuqqas ta’ konformità mal-qafas regolatorju ta’ sikurezza.Nacionalni varnostni organi skupaj z nacionalnimi preiskovalnimi organi, certifikacijskimi organi za subjekte, zadolžene za vzdrževanje, in drugimi pristojnimi organi oblikujejo dogovore o sodelovanju za izmenjavo informacij in uskladitev odziva na vsakršno neskladnost z regulativnim okvirom za področje varnosti.
Għandu japplika mis-7 ta' Ġunju 2013.Uporablja se od 7. junija 2013.
Magħmul fi Brussell, is-16 ta’ Novembru 2012.V Bruslju, 16. novembra 2012
ĠU L 326, 10.12.2010, p. 11.UL L 326, 10.12.2010, str. 11.

Want to see more? Purchase TTMEM.com full membership