Source | Target | Għall-ġestjoni tas-sikurezza fl-interfaċċi, l-impriża ferrovjarja, il-maniġer tal-infrastruttura jew l-entità responsabbli mill-manutenzjoni għandhom jiddeċiedu, bi qbil mal-atturi l-oħra involuti, min se jkun inkarigat mill-implimentazzjoni tal-pjan ta’ azzjoni meħtieġ jew partijiet minnu. | Za upravljanje varnosti vmesnikov se prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ob strinjanju drugih udeležencev odloči, kdo naj bo odgovoren za izvajanje potrebnega akcijskega načrta ali njegovih delov. |
Implimentazzjoni tal-pjan ta’ azzjoni | Izvajanje akcijskega načrta |
Il-pjan ta’ azzjoni ddefinitfit-Taqsima 4 għandu jiġi implimentat sabiex jikkoreġi każijiet ta’ nuqqas ta’ konformità identifikati. | Akcijski načrt, določen v točki 4, se izvaja tako, da odpravi ugotovljene primere neskladnosti. |
Evalwazzjoni tal-effettività tal-miżuri tal-pjan ta’ azzjoni | Ocenjevanje učinkovitosti ukrepov akcijskega načrta |
L-implimentazzjoni korretta, l-adegwatezza u l-effettività tal-miżuri identifikati fil-pjan ta’ azzjoni għandhom ikunu vverifikati permezz tal-istess proċess ta’ monitoraġġ kif deskritt f’dan l-Anness. | Pravilno izvajanje ter primernost in učinkovitost ukrepov, določenih v akcijskem načrtu, se preveri z istim postopkom spremljanja, kot je opisan v tej prilogi. |
Evalwazzjoni tal-effettività tal-pjan ta’ azzjoni għandha b’mod partikolari tinkludi l-azzjonijiet li ġejjin: | Ocena učinkovitosti akcijskega načrta vključuje zlasti naslednje ukrepe: |
verifika dwar jekk il-pjan ta’ azzjoni hux implimentat b’mod korrett u tlestix skont l-iskeda; | preverjanje, ali je bil akcijski načrt pravilno izvajan in opravljen v skladu s časovnim načrtom; |
verifika dwar jekk jintlaħaqx ir-riżultat mistenni; | preverjanje, ali je bil dosežen pričakovani rezultat; |
verifika dwar jekk laħqux inbidlu l-kundizzjonijiet inizjali u l-miżuri ta’ kontroll tar-riskju ddefiniti fil-pjan ta’ azzjoni għadhomx xierqa għal dawn iċ-ċirkustanzi; | preverjanje, ali so se med tem spremenili začetni pogoji in so ukrepi za nadzor tveganja, določeni v akcijskem načrtu, še vedno primerni za dane okoliščine; |
verifika dwar jekk humiex meħtieġa miżuri ta’ kontroll tar-riskju oħra. | preverjanje, ali so potrebni še drugi ukrepi za nadzor tveganja. |
Evidenza mill-applikazzjoni tal-proċess ta’ monitoraġġ | Dokazi o uporabi postopka spremljanja |
Il-proċess ta’ monitoraġġ għandu jiġi dokumentat bħala prova li ġie applikat korrettament. | Postopek spremljanja se dokumentira, da se potrdi njegova pravilna uporaba. |
Din id-dokumentazzjoni għandha tkun disponibbli primarjament għal raġunijiet ta’ valutazzjoni interna. | Ta dokumentacija je na voljo zlasti za namene notranjega ocenjevanja. |
Fuq talba: | Na zahtevo: |
l-impriżi ferrovjarji u l-maniġers tal-infrastruttura għandhom jagħmlu din id-dokumentazzjoni disponibbli għall-awtorità nazzjonali tas-sikurezza; | prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture dajo to dokumentacijo na voljo nacionalnemu varnostnemu organu; |
entitajiet responsabbli mill-manutenzjoni għandhom jagħmlu din id-dokumentazzjoni disponibbli għall-korp taċ-ċertifikazzjoni. | subjekti, zadolženi za vzdrževanje, dajo to dokumentacijo na voljo certifikacijskemu organu. |
Jekk l-interfaċċi huma ġestiti permezz ta’ kuntratti, l-entitajiet responsabbli mill-manutenzjoni għandhom jagħmlu din id-dokumentazzjoni disponibbli għall-impriżi ferrovjarji u l-maniġers tal-infrastruttura rispettivi. | Če so vmesniki upravljani prek pogodb, subjekti, zadolženi za vzdrževanje, dajo to dokumentacijo na voljo zadevnim prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem infrastrukture. |
Id-dokumentazzjoni prodotta taħt il-punt 7.1. għandha b’mod partikolari tinkludi: | Dokumentacija, ki je bila pripravljena v skladu s točko 7.1., vključuje zlasti naslednje: |
deskrizzjoni tal-organizzazzjoni u l-persunal maħtur sabiex iwettaq il-proċess ta’ monitoraġġ; | opis organizacije in osebja, izbranega, da izvede postopek spremljanja; |
ir-riżultati tal-attivitajiet differenti tal-proċess ta’ monitoraġġ elenkati fl-Artikolu 3(2) u b’mod partikolari d-deċiżjonijiet li ttieħdu; | rezultate različnih dejavnosti postopka spremljanja, navedenih v členu 3(2), in zlasti sprejete odločitve; |
fil-każ ta’ istanzi ta’ nuqqas ta’ konformità identifikati li huma kkunsidrati inaċċettabbli, lista tal-miżuri kollha meħtieġa li għandhom ikunu implimentati biex jinkiseb ir-riżultat meħtieġ. | seznam vseh potrebnih ukrepov, ki jih je treba izvesti, da se doseže potrebni rezultat, ko gre za primere ugotovljenih neskladnosti, ki veljajo za nesprejemljive. |
li jistabbilixxi rekwiżiti ta’ spazjar bejn il-kanali ta’ komunikazzjoni vokali għall-Ajru Uniku Ewropew | o zahtevah glede razmika med govornimi kanali za enotno evropsko nebo |
Wara li kkunsidrat ir-Regolament (KE) Nru 552/2004 tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tal-10 ta’ Marzu 2004 dwar l-interoperabilità tan-Netwerk Ewropew għall-Ġestjoni tat-Traffiku tal-Ajru (ir-Regolament dwar l-interoperabilità) [1], u b’mod partikolari l-Artikolu 3(5) tiegħu, | ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti) [1]in zlasti člena 3(5) Uredbe, |
Il-Kummissjoni tat mandat lill-Eurocontrol, skont l-Artikolu 8(1) tar-Regolament (KE) Nru 549/2004 tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tal-10 ta’ Marzu 2004 li jistabbilixxi l-qafas għall-ħolqien tal-Ajru Uniku Ewropew (ir-Regolament qafas) [2], biex tiżviluppa rekwiżiti għall-introduzzjoni koordinata ta’ komunikazzjonijiet vokali mill-ajru għall-art ibbażati fuq spazjar bejn il-kanali ta’ 8,33 kHz. | Komisija je v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) [2]organizacijo Eurocontrol pooblastila, da oblikuje zahteve glede usklajenega uvajanja govorne komunikacije zrak–tla z razmikom med kanali 8,33 kHz. |
Dan ir-Regolament jissejjes fuq ir-rapport tat-12 ta’ Lulju 2011 dwar il-mandat imsemmi. | Ta uredba temelji na poročilu o pooblastilu z dne 12. julija 2011. |
L-ewwel fażi tal-mandat wasslet għall-adozzjoni tar-Regolament tal-Kummissjoni (KE) Nru 1265/2007 tas-26 ta’ Ottubru 2007 li jistabbilixxi rekwiżiti għal spazjar tal-kanali vokali mill-ajru għall-art għall-Ajru Uniku Ewropew [3]li kellu l-għan ta’ introduzzjoni koordinata ta’ komunikazzjonijiet vokali mill-ajru għall-art ibbażati fuq spazjar bejn il-kanali ta’ 8,33 kHz fl-ispazju tal-ajru ogħla mil-livell tat-titjir (FL) 195. | V prvi fazi pooblastila je bila sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 1265/2007 z dne 26. oktobra 2007 o zahtevah glede razmika med govornimi kanali zrak–zemlja za enotno evropsko nebo [3], katere cilj je bilo usklajeno uvajanje govorne komunikacije zrak–tla z razmikom med kanali 8,33 kHz v zračnem prostoru nad nivojem letenja 195. |
Xi dispożizzjonijiet speċifiċi tar-Regolament (KE) Nru 1265/2007, l-aktar dwar proċeduri, kienu diġà applikabbli għall-ispazju tal-ajru ’l isfel minn FL 195. | Posebne določbe Uredbe (ES) št. 1265/2007, zlasti tiste v zvezi s postopki, so se uporabljale že za zračni prostor pod nivojem letenja 195. |
Il-konverżjonijiet preċedenti għall-użu ta’ spazjar bejn il-kanali ta’ 8,33 kHz fl-ispazju tal-ajru ’l fuq minn FL 195 naqqsu l-konġestjoni fil-frekwenzi, iżda ma eliminawhiex. | Predhodne pretvorbe v razmik med kanali 8,33 kHz nad nivojem letenja 195 so sicer zmanjšale frekvenčno prezasedenost, niso je pa odpravile. |
Ħafna Stati Membri qed isibuha dejjem aktar diffiċli jissodisfaw id-domanda għall-assenjazzjoni ta’ frekwenzi ġodda fil-medda ta’ 117,975-137 MHz (minn hawn ‘il quddiem, il-medda VHF) tas-servizz tar-radjukomunikazzjoni mobbli ajrunawtika. | Številne države članice se soočajo z vse večjimi težavami, ko želijo zadovoljiti povpraševanje po novih dodelitvah frekvenc v letalskem mobilnem frekvenčnem pasu 117,975–137 MHz (frekvenčni pas VHF). |
L-unika alternattiva realistika biex il-problema ta’ konġestjoni fil-medda VHF tissolva għal perjodu ta’ żmien medju jew twil, hi li titkompla l-introduzzjoni tal-komunikazzjonijiet vokali mill-ajru għall-art ibbażati fuq spazjar bejn il-kanali ta’ 8,33 kHz. | Edina realno izvedljiva možnost rešitve problema srednje- do dolgoročne prezasedenosti frekvenčnega pasu VHF je nadaljnja uporaba govorne komunikacije zrak–tla z razmikom med kanali 8,33 kHz. |
Jekk id-domanda għall-assenjazzjoni ta’ frekwenzi fil-ġejjieni ma tkunx tista’ tiġi ssodisfata, it-titjib fiż-żieda ta’ kapaċità tal-ispazju tal-ajru idum aktar biex iseħħ jew ma jkunx jista’ jseħħ, u dan iwassal għal żieda fl-ittardjar, li jġib miegħu spejjeż sinifikanti. | Če povpraševanje po dodeljevanju frekvenc v prihodnosti ne bo uspešno zadovoljeno, bo to povzročilo zamudo pri uvajanju izboljšav za povečanje zmogljivosti v zračnem prostoru ali jih celo preprečilo in tako privedlo do še več zamud, s čimer bodo nastali znatni stroški. |
Il-Maniġer tan-Netwerk stabbilit permezz tar-Regolament tal-Kummissjoni (UE) Nru 677/2011 tas-7 ta’ Lulju 2011 li jistabbilixxi regoli dettaljati għall-implimentazzjoni tal-funzjonijiet tan-netwerk għall-ġestjoni tat-traffiku tal-ajru (ATM) u li jemenda r-Regolament (UE) Nru 691/2010 [4]jikkoordina u jarmonizza l-proċessi u l-proċeduri biex tittejjeb l-effiċjenza tal-ġestjoni tal-frekwenzi ajrunawtiċi. | Upravitelj omrežja, uveden z Uredbo Komisije (EU) št. 677/2011 z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010 [4], usklajuje in ureja postopke za učinkovitejše upravljanje letalskih frekvenc. |
Barra minn hekk, jikkoordina l-identifikazzjoni bikrija tal-ħtiġijiet ta’ frekwenzi u is-soluzzjoni ta’ problemi relatati. | Prav tako usklajuje zgodnje ugotavljanje potreb po frekvencah inreševanje težav s frekvencami. |
L-użu armonizzat tal-frekwenzi fl-ispazju tal-ajru Ewropew kollu taħt ir-responsabbiltà tal-Istati Membri fir-rigward ta’ applikazzjonijiet speċifiċi għandu jkompli jottimizza l-użu tar-riżorsi limitati tal-ispettru tar-radju. | Usklajena uporaba frekvenc za posebne uporabe v celotnem evropskem zračnem prostoru pod odgovornostjo držav članic bo nadalje optimizirala uporabo omejenih virov radiofrekvenčnega spektra. |
Għalhekk, fil-konverżjoni għal spazjar bejn il-kanali ta’ komunikazzjoni ta’ 8,33 kHz għandhom jitqiesu l-azzjonijiet li jistgħu jittieħdu mill-Maniġer tan-Netwerk favur l-użu armonizzat tal-frekwenzi, l-aktar mill-avjazzjoni ġenerali, għall-iskop ta’ komunikazzjonijiet mill-ajru għall-ajru u għal applikazzjonijiet speċifiċi relatati mal-attivitajiet ta’ avjazzjoni ġenerali. | Zato bi bilo pri pretvarjanju v razmik med kanali 8,33 kHz treba upoštevati možne ukrepe upravitelja omrežja v zvezi z usklajeno uporabo frekvenc, zlasti v splošnem letalstvu za komunikacijo zrak–zrak in za posebne uporabe, povezane z dejavnostmi splošnega letalstva. |
L-investiment li sar b’konsegwenza tar-Regolament (KE) Nru 1265/2007 naqqas b’mod sostanzjali l-ispejjeż tal-applikazzjoni tal-ispazjar bejn il-kanali ta’ 8,33 kHz fl-ispazju tal-ajru ’l isfel minn FL 195 għall-fornituri ta’ servizzi ta’ navigazzjoni bl-ajru u għall-operaturi li jtiru ’l fuq minn FL 195. | Naložba na podlagi določb Uredbe (ES) št. 1265/2007 je za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa in operaterje, ki letijo nad nivojem letenja 195, znatno znižala stroške uporabe razmika med kanali 8,33 kHz v zračnem prostoru pod nivojem letenja 195. |
Ir-rekwiżit li l-inġenji tal-ajru tal-avjazzjoni ġenerali li jagħmlu titjiriet skont ir-regoli tat-titjir viżwali jridu jkunu mgħammra b’radjijiet li jkollhom il-kapaċità li jużaw l-spazjar bejn il-kanali ta’ 8,33 kHz jimplika spejjeż konsiderevoli, filwaqt li l-benefiċċji operazzjonali tiegħu għal dawn l-inġenji tal-ajru huma limitati. | Zahteva, da so zrakoplovi splošnega letalstva, ki letijo v skladu s pravili vizualnega letenja, opremljeni z radijskimi napravami z zmogljivostjo razmika med kanali 8,33 kHz, bo povzročila znatne stroške, koristi pri upravljanju teh letal pa bodo le omejene. |
L-ispeċifikazzjoni ED-23B tal-Organizzazzjoni Ewropea għat-Tagħmir tal-Avjazzjoni Ċivili (Eurocae) għandha titqies bħala mezz suffiċjenti -ta’ konformità f’dak li jirrigwarda l-kapaċitajiet tat-tagħmir abbord l-inġenju tal-ajru. | Specifikacija ED-23B Evropske organizacije za opremo civilnega letalstva (Eurocae) bi morala šteti za zadostno dokazilo o skladnosti z zahtevami o zmogljivosti letalske opreme. |
It-tagħmir abbord l-inġenju tal-ajru li jkun konformi mal-ispeċifikazzjoni ED-23B tal-Eurocae għandu karatteristiċi ta’ komunikazzjoni aqwa. | Letalska oprema, ki ustreza specifikaciji ED-23C Eurocae, zagotavlja izboljšane komunikacijske lastnosti. |
Għalhekk, kull meta jkun possibbli din għandha titqies bħala l-alternattiva preferita, fuq l-ED-23B. | Zato bi bilo treba to specifikacijo šteti za primernejšo možnost od ED-23B, kadar koli je to mogoče. |
Id-dispożizzjonijiet relatati mal-inġenji tal-ajru ta’ Stat għandhom iqisu l-limitazzjonijiet speċifiċi tagħhom billi jipprevedu dati ta’ implimentazzjoni xierqa. | V dogovorih, ki se nanašajo na državne zrakoplove, bi bilo treba upoštevati njihove specifične omejitve in predvideti ustrezne datume za izvajanje. |
Dan ir-Regolament m’għandux ikopri l-operazzjonijiet u t-taħriġ militari b’konformità mal-Artikolu 1(2) tar-Regolament (KE) Nru 549/2004. | Ta uredba naj ne bi urejala vojaških operacij in usposabljanj v skladu s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004. |
L-Istati Membri li japplikaw ir-rekwiżiti kombinati ta’ frekwenzi tal-Organizzazzjoni tat-Trattat tal-Atlantiku tat-Tramuntana (minn hawn ‘il quddiem, NATO) għandhom iżommu l-frekwenza ta’ 122,1 MHz bi spazjar bejn il-kanali ta’ 25 kHz biex jallokawha lil inġenji tal-ajru tal-Istat li ma jkunux mgħammra b’radjijiet li jkollhom il-kapaċità li jużaw spazjar bejn il-kanali ta’ 8,33 kHz, sakemm tinstab soluzzjoni alternattiva xierqa. | Države članice, ki uporabljajo kombinirane zahteve za frekvence Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO), bi morale obdržati frekvenco 122,1 MHz z razmikom med kanali 25 kHz pri državnih zrakoplovih, ki niso opremljeni z radijskimi napravami z zmogljivostjo razmika med kanali 8,33 kHz, dokler se ne najde ustrezna alternativna možnost. |
Bil-għan li jinżammu jew jissaħħu l-livelli eżistenti ta’ sikurezza tal-operazzjonijiet, l-Istati Membri għandhom jiżguraw li l-partijiet ikkonċernati jagħmlu evalwazzjoni tas-sikurezza, li tinkludi l-identifikazzjoni tal-periklu, l-evalwazzjoni tar-riskji u l-proċessi biex jitnaqqsu. | Da se ohrani ali izboljša sedanja raven varnosti delovanja, bi države članice morale zagotoviti, da udeležene strani opravijo oceno varnosti, vključno s prepoznavanjem nevarnosti ter postopki za ocenjevanje in zmanjšanje tveganja. |
L-implimentazzjoni armonizzata ta’ dawn il-proċessi fis-sistemi koperti minn dan ir-Regolament teħtieġ li jiġu identifikati r-rekwiżiti speċifiċi tas-sikurezza fir-rigward tar-rekwiżiti kollha ta’ interoperabilità u prestazzjoni. | Za usklajeno izvajanje teh postopkov pri sistemih, ki jih ureja ta uredba, je treba določiti posebne varnostne zahteve za vse zahteve glede interoperabilnosti in zmogljivosti. |
Skont ir-Regolament (KE) Nru 552/2004, ir-regoli ta’ implimentazzjoni għall-interoperabilità għandhom jiddeskrivu l-proċeduri speċifiċi ta’ evalwazzjoni tal-konformità li jridu jintużaw fl-evalwazzjoni tal-konformità jew tal-idoneità biex jintużaw bħala komponenti kif ukoll għall-verifika tas-sistemi. | V skladu z Uredbo (ES) št. 552/2004 bi bilo treba v izvedbenih pravilih o interoperabilnosti opisati specifične postopke za ugotavljanje skladnosti, ki se uporabljajo za ocenjevanje skladnosti ali primernosti sestavnih delov za uporabo in verifikacijo sistemov. |
Il-livell ta’ maturità tas-suq għall-komponenti li għalihom japplika dan ir-Regolament huwa tali li l-konformità u l-idoneità tagħhom għall-użu jistgħu jiġu evalwati permezz tal-kontroll intern tal-produzzjoni, bl-użu ta’ proċeduri bbażati fuq il-Modulu A tal-Anness II tad-Deċiżjoni Nru 768/2008/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tad-9 ta’ Lulju 2008 dwar qafas komuni għall-kummerċjalizzazzjoni ta’ prodotti u li tħassar id-Deċiżjoni 93/465/KEE [5]. | Zrelost trga sestavnih delov, ki jih ureja ta uredba, je takšna, da se lahko njihova skladnost ali primernost za uporabo oceni z notranjim nadzorom proizvodnje, pri katerem se uporabljajo postopki, ki temeljijo na modulu A iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS [5]. |
Għalhekk, għal skop ta’ ċarezza, ir-Regolament (KE) Nru 1265/2007 għandu jitħassar. | Zaradi jasnosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1265/2007 razveljaviti. |
Il-miżuri previsti f’dan ir-Regolament huma skont l-opinjoni tal-Kumitat dwar l-Ajru Uniku, | Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo – |
Suġġett | Vsebina |
Dan ir-Regolament jistabbilixxi rekwiżiti għal introduzzjoni koordinata ta’ komunikazzjonijiet vokali mill-ajru għall-art ibbażati fuq spazjar bejn il-kanali ta’ 8,33 kHz. | Ta uredba določa zahteve za usklajeno uvajanje govorne komunikacije zrak–tla z razmikom med kanali 8,33 kHz. |
Kamp ta’ applikazzjoni | Področje uporabe |
Dan ir-Regolament japplika għar-radjijiet kollha li jiffunzjonaw fil-medda ta’ 117,975-137 MHz (il-medda VHF) allokata għas-servizz ta’ radjukomunikazzjoni mobbli ajrunawtika, inklużi sistemi, il-komponenti tagħhom u l-proċeduri assoċjati magħhom. | Ta uredba se uporablja za vse radijske naprave, ki delujejo v frekvenčnem pasu 117,975–137 MHz (frekvenčni pas VHF), razporejene za letalsko mobilno frekvenčno storitev, vključno s sistemi, njihovimi sestavnimi deli in pripadajočimi postopki. |
Dan ir-Regolament japplika għas-sistemi ta’ proċessar tad-dejta dwar it-titjiriet li jkunu għas-servizz tal-entitajiet tal-kontroll tat-traffiku tal-ajru li jipprovdu servizzi lit-traffiku tal-ajru ġenerali, lill-komponenti tagħhom u lill-proċeduri assoċjati magħhom. | Ta uredba se uporablja za sisteme za obdelavo podatkov o letih, ki jih uporabljajo enote za kontrolo letenja, ki zagotavljajo storitve v splošnem zračnem prometu, kot tudi za njihove sestavne dele in pripadajoče postopke. |
Dan ir-Regolament japplika għat-titjiriet kollha li joperaw bħala traffiku tal-ajru ġenerali, fl-ispazju tal-ajru tar-reġjun EUR tal-Organizzazzjoni Internazzjonali tal-Avjazzjoni Ċivili (“ICAO”) fejn l-Istati Membri huma responsabbli għall-forniment ta’ servizzi ta’ traffiku tal-ajru skont ir-Regolament (KE) Nru 550/2004 tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill [6]. | Tauredba se uporablja za vse lete splošnega zračnega prometa v zračnem prostoru evropske regije Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), v katerem so države članice odgovorne za zagotavljanje storitev zračnega prometa v skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta [6]. |
Ir-rekwiżiti tal-konverżjoni mhumiex applikabbli għall-assenjazzjoni ta’ frekwenzi: | Zahteve v zvezi s pretvorbo se ne uporabljajo za dodelitve frekvenc: |
li jkunu se jibqgħu fi spazjar bejn il-kanali ta’ 25 kHz f’dawn il-frekwenzi: | ki bodo ostale v razmiku med kanali 25 kHz na naslednjih frekvencah: |
il-frekwenza ta’ emerġenza (121,5 MHz); | frekvenca za pomoč v sili (121,5 MHz); |
il-frekwenza awżiljarja għall-operazzjonijiet ta’ tfittxija u salvataġġ (123,1 MHz); | pomožna frekvenca za iskalne in reševalne akcije (123,1 MHz); |
il-frekwenzi tal-link diġitali VHF (VDL - VHF digital link) (136,725 MHz, 136,775 MHz, 136,825 MHz, 136,875 MHz, 136,925 MHz u 136,975 MHz); | frekvence za digitalne povezave VHF (VDL) (136,725 MHz, 136,775 MHz, 136,825 MHz, 136,875 MHz, 136,925 MHz in 136,975 MHz), ter |