| Source | Target | | Il-prezz medju tal-importazzjonijiet Ċiniżi kien ivarja tul il-perjodu kkunsidrat. | Povprečna cena kitajskega uvoza se je v obravnavanem obdobju spreminjala. |
| Meta mqabbel mal-2008, il-prezz inizjalment żdied fl-2009 qabel niżel bi 13 % fl-2010 u reġa’ tela’ lura għal-livell li kien laħaq fl-2008 matul il-PIR. | Leta 2009 se je cena v primerjavi z letom 2008 sprva povečala in nato padla za 13 % leta 2010, nato pa se je v OPP vrnila na raven iz leta 2008. |
| Prezz tal-importazzjonijiet mill-pajjiż ikkonċernat (f’EUR/pied kwadru) [7] | Cena uvoza iz zadevne države (EUR/kvadratni čevelj) [7] |
| Twaqqigħ tal-prezz | Nelojalno nižanje cen |
| Għall-iskop tal-analiżi tat-twaqqigħ tal-prezz, il-prezzijiet tal-bejgħ b’medju ppeżat tal-industrija tal-Unjoni lil klijenti mhux relatati fis-suq tal-Unjoni kienu mqabbla mal-prezzijiet CIF korrispondenti b’medju ppeżat ta’ esportaturi mir-RPĊ. | Za analizo nelojalnega nižanja cen so bile tehtane povprečne prodajne cene industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije primerjane z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami CIF izvoznikov iz LRK. |
| Għalhekk, il-prezzijiet tal-bejgħ tal-industrija tal-Unjoni ġew aġġustati b’mod partikolari għall-ispejjeż ta’ kreditu, spejjeż ta’ twassil, imballaġġ u kummissjonijiet għal livell fuq bażi ex-works. | Zato so bile prodajne cene industrije Unije prilagojene zlasti za stroške kreditov, stroške dostave in pakiranja ter provizije na ravni franko tovarna. |
| Il-prezzijiet CIF tal-esportazzjonijiet mir-RPĊ inkisbu mill-Eurostat u ġew aġġustati biex ikopru l-ispejjeż kollha relatati mal-approvazzjoni doganali, jiġifieri t-tariffi tad-dwana u l-ispejjeż ta’ wara l-importazzjoni (prezz tal-iżbark). | Cene CIF izvoza iz LRK so bile pridobljene od Eurostata in prilagojene tako, da zajemajo vse stroške v zvezi s carinjenjem, tj. carinsko tarifo in stroške po uvozu (cena z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem). |
| It-tqabbil wera li matul il-PIR, l-importazzjonijiet tal-prodott ikkonċernat kienu orħos mill-prezzijiet tal-industrija tal-Unjoni b’madwar 51,6 %. | Primerjava je pokazala, da je v OPP uvoz zadevnega izdelka nelojalno nižal cene industrije Unije za približno 51,6 %. |
| Il-qagħda ekonomika tal-industrija tal-Unjoni | Gospodarski položaj industrije Unije |
| Skont l-Artikolu 3(5) tar-Regolament bażiku, l-analiżi tal-impatt tal-importazzjonijiet li huma l-oġġett ta’ dumping fuq l-industrija tal-Unjoni inkludiet valutazzjoni tal-fatturi u l-indiċijiet ekonomiċi kollha li affettwaw l-istat tal-industrija tal-Unjoni matul il-perjodu meqjus. | V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki vplivajo na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
| Għall-fini tal-analiżi tal-ħsara, l-indikaturi tal-ħsara ġew stabbiliti fiż-żewġ livelli li ġejjin: | Za analizo škode so bili določeni kazalci škode na naslednjih dveh ravneh: |
| L-indikaturi makroekonomiċi (produzzjoni, kapaċità, volum tal-bejgħ, sehem mis-suq, tkabbir, impjiegi, produttività, il-prezzijiet medji tal-unità u l-kobor tal-marġnijiet tad-dumping u rkupru mill-effetti tad-dumping tal-passat) ġew ivvaluati fil-livell tal-industrija kollha tal-Unjoni, abbażi tat-tagħrif miġbur minn tweġibiet sħaħ għall-kwestjonarju mill-kumpaniji fil-kampjun u l-makrodejta pprovduta mit-tielet produttur tal-Unjoni. | makroekonomski kazalniki (proizvodnja, zmogljivost, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, povprečne cene na enoto in višina stopenj dampinga ter okrevanje od učinkov preteklega dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije na podlagi informacij, zbranih iz v celoti izpolnjenih vprašalnikov za vzorčene družbe, in makro podatkov, ki jih je predložil tretji proizvajalec Unije, |
| L-analiżi tal-indikaturi mikroekonomiċi (ħażniet, pagi, profittabbiltà, dħul mill-investimenti, fluss tal-likwidità, possibbiltà li jiżdied il-kapital u l-investimenti) kienet imsejsa fuq it-tagħrif miksub mit-tweġibiet ivverifikati kif xieraq tal-kwestjonarju provduti mill-kumpaniji fil-kampjun. | analiza mikroekonomskih kazalcev (zaloge, plače, dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok, zmožnost zbiranja kapitala in naložbe) je temeljila na informacijah iz ustrezno preverjenih izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložile vzorčene družbe. |
| Dan it-tagħrif huwa kkunsidrat li jirrappreżenta l-industrija kollha tal-Unjoni. | Za te informacije se šteje, da so reprezentativne za celotno industrijo Unije. |
| Minħabba li dawn l-indikaturi għandhom x’jaqsmu ma’ żewġ kumpaniji biss, iċ-ċifri assoluti ma jistgħux jiġu żvelati għal raġunijiet ta’ kunfidenzjalità skont l-Artikolu 19 tar-Regolament bażiku, u hawn taħt huma mogħtija indiċijiet biss. | Glede na to, da se ti kazalniki nanašajo na samo dve družbi, absolutnih številk zaradi zaupnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe ni mogoče razkriti, zato so v nadaljevanju navedeni samo indeksi. |
| Indikaturi makroekonomiċi | Makroekonomski kazalniki |
| Produzzjoni | Proizvodnja |
| Mill-2008 il-produzzjoni tal-Unjoni naqset kontinwament u matul il-PIR waqgħet sa 12 % taħt il-livell tagħha tal-2008, minkejja li l-konsum kien qed jikber fl-istess ħin b’26 %. | Od leta 2008 se je proizvodnja Unije nenehno zmanjševala in se je v OPP zmanjšala za 12 % pod ravnjo iz leta 2008, kljub dejstvu, da se je potrošnja v istem obdobju povečala za 26 %. |
| Produzzjoni (f’elf pied kwadru) [8] | Proizvodnja (v 1000 kvadratnih čevljev) [8] |
| Il-kapaċità ta’ produzzjoni u r-rati ta’ utilizzazzjoni tal-kapaċità | Proizvodna zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti |
| Il-kapaċità tal-produzzjoni baqgħet stabbli bejn l-2008 u l-PIR. | Proizvodna zmogljivost je med letom 2008 in OPP ostala stabilna. |
| Waqt li l-utilizzazzjoni tal-kapaċità kienet diġà f’livell baxx fl-2008, it-tnaqqis fil-produzzjoni bejn l-2008 u l-PIR wassal għal aktar tnaqqis sinifikanti fl-użu tal-kapaċità b’7 punti perċentwali bejn l-2008 u l-PIR. | Ker je bila izkoriščenost zmogljivosti že na nizki ravni leta 2008, je zmanjšanje proizvodnje med letom 2008 in OPP povzročilo dodatno znatno zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer za 7 odstotnih točk med letom 2008 in OPP. |
| Kapaċità tal-produzzjoni (f’elf pied kwadru) [9] | Proizvodna zmogljivost (v 1000 kvadratnih čevljev) [9] |
| L-utilizzazzjoni tal-kapaċità [9] | Izkoriščenost zmogljivosti [9] |
| Volum tal-bejgħ | Obseg prodaje |
| Il-bejgħ mill-industrija tal-Unjoni fis-suq tal-Unjoni lil klijenti mhux relatati żdied b’5 % bejn l-2008 u l-2009, qabel ma kompla jonqos bi 2 % fl-2010 u reġa’ tela’ matul il-PIR. | Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je med letoma 2008 in 2009 povečala za 5 %, leta 2010 se je zmanjšala za 2 %, v OPP pa je zopet narasla. |
| Fuq kollox, il-volum tal-bejgħ żdied b’9 % matul il-perjodu kkunsidrat. | Na splošno se je obseg prodaje v obravnavanem obdobju povečal za 9 %. |
| Volum ta’ bejgħ tal-Unjoni lil klijenti mhux relatati (f’elf pied kwadru) [10] | Obseg prodaje Unije nepovezanim strankam (v 1000 kvadratnih čevljev) [10] |
| Bejn l-2008 u l-2009 l-industrija tal-Unjoni rnexxielha bi ftit tikseb mill-ġdid perċentwal (1 %) tas-sehem mis-suq mil-livell diġà baxx tagħha ta’ 23 % fl-2008, qabel is-sehem mis-suq tagħha naqas b’ erba’ (4) punti perċentwali għal 20 % biss fil-PIR. | Med letoma 2008 in 2009 je industriji Unije uspelo ponovno povečati tržni delež za 1 % z že tako nizke stopnje 23 % leta 2008, nato pa se je v OPP njen tržni delež zmanjšal za 4 odstotne točke in je tako znašal le 20 %. |
| Is-sehem mis-suq tal-industrija tal-Unjoni [11] | Tržni delež industrije Unije [11] |
| Bejn l-2008 u l-PIR, filwaqt li l-konsum tal-Unjoni żdied b’26 %, il-volum ta’ bejgħ mill-produtturi tal-Unjoni fis-suq tal-Unjoni żdied biss b’disgħa fil-mija (9 %), u s-sehem mis-suq tal-produtturi tal-Unjoni naqas bi tliet (3) punti perċentwali. | Med letom 2008 in OPP, ko se je potrošnja Unije povečala za 26 %, se je obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije povečal samo za 9 %, njihov tržni delež pa se je zmanjšal za 3 odstotne točke. |
| Għaldaqstant, qed jiġi konkluż li l-produtturi tal-Unjoni bilkemm setgħu jibbenefikaw mit-tkabbir tas-suq. | Zato se ugotavlja, da so lahko proizvajalci Unije le malo izkoristili rast trga. |
| Impjiegi | Zaposlenost |
| Wara l-ewwel tnaqqis sinifikanti ta’ disgħa fil-mija (9 %) fl-impjiegi bejn l-2008 u l-2009, il-livell tal-impjiegi tal-industrija tal-Unjoni kompla jonqos. | Potem ko se je zaposlenost prvič znatno zmanjšala za 9 % med letoma 2008 in 2009, se je raven zaposlenosti v industriji Unije še naprej zmanjševala. |
| Minn 74 impjegat fl-2008, baqa’ biss 59 impjegat fil-PIR, li jfisser tnaqqis globali ta’ 19 %. | Od 74 zaposlenih leta 2008 jih je v OPP ostalo zaposlenih samo 59, kar pomeni skupno zmanjšanje za 19 %. |
| Il-prodott tal-impjiegi kkonċernat (persuni) [12] | Zaposlenost na področju zadevnega izdelka (število oseb) [12] |
| Produttività | Produktivnost |
| Il-produttività tal-forza tax-xogħol tal-industrija tal-Unjoni, imkejla bħala prodott għal kull persuna impjegata kull sena, żdiedet b’disgħa fil-mija (9 %) bejn l-2008 u l-PIR. | Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je med letom 2008 in OPP povečala za 9 %. |
| Dan huwa riflessjoni tal-fatt li l-impjiegi naqsu b’ritmu aktar mgħaġġel mill-produzzjoni. | To kaže na dejstvo, da se je zaposlovanje zniževalo hitreje kot proizvodnja. |
| Produttività (f’piedi kwadri għal kull impjegat) [13] | Produktivnost (kvadratni čevlji na zaposlenega) [13] |
| Prezzijiet tal-bejgħ u fatturi li jaffettwaw il-prezzijiet domestiċi | Prodajne cene in dejavniki, ki vplivajo na domače cene |
| Il-prezzijiet tal-bejgħ ta’ unità tal-industrija tal-Unjoni baqgħu stabbli bejn l-2008 u l-PIR. | Prodajne cene industrije Unije na enoto so ostale stabilne med letom 2008 in OPP. |
| Kif imsemmi hawn fuq il-prezzijiet tal-industrija tal-Unjoni kienu waqqgħu b’mod sinifikanti bl-importazzjonijiet Ċiniżi li kienu l-oġġett ta’ dumping. | Kot je bilo navedeno, je dampinški kitajski uvoz znatno nelojalno nižal cene industrije Unije. |
| Madankollu, il-livell tal-prezzijiet miżmum kien għad-detriment tas-sehem tas-suq tal-industrija tal-Unjoni. | Vendar so se ravni cen ohranile na račun tržnega deleža industrije Unije. |
| Prezz ta’unità fis-suq tal-Unjoni (f’EUR/pied kwadru) [14] | Cena na enoto na trgu Unije (EUR/kvadratni čevelj) [14] |
| Id-daqs tal-marġni tad-dumping | Višina stopnje dampinga |
| Minħabba l-volum, is-sehem mis-suq u l-prezzijiet tal-importazzjonijiet mir-RPĊ, l-impatt fuq l-industrija tal-Unjoni tal-marġni attwali tad-dumping ma jistax jitqies li hu negliġibbli. | Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz LRK učinka dejanske stopnje dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega. |
| Irkupru mill-effetti tad-dumping fl-imgħoddi | Okrevanje od učinkov preteklega dampinga |
| L-indikaturi eżaminati hawn fuq juru li, minkejja l-impożizzjoni tal-miżuri anti-dumping fl-2006, il-qagħda ekonomika u finanzjarja tal-industrija tal-Unjoni baqgħet sostanzjalment fraġli u ta’ ħsara. | Preučeni kazalniki kažejo, da je gospodarski in finančni položaj industrije Unije kljub uvedbi protidampinških ukrepov leta 2006 ostal zelo ranljiv in oslabljen. |
| Għalhekk, ma seta’ jiġi stabbilit ebda rkupru attwali mid-dumping tal-imgħoddi u huwa meqjus li l-industrija tal-Unjoni tibqa’ vulnerabbli għall-effett ta’ ħsara ta’ kwalunkwe importazzjonijiet li huma l-oġġett ta’ dumping fis-suq tal-Unjoni. | Zato dejanskega okrevanja po preteklem dampingu ni bilo mogoče ugotoviti in šteje se, da industrija Unije ostaja ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije. |
| Indikaturi mikroekonomiċi | Mikroekonomski kazalniki |
| Il-livell ta’ ħażniet tal-għeluq tal-industrija tal-Unjoni żdied b’mod sinifikanti b’31 % bejn l-2008 u l-PIR. | Raven končnih zalog industrije Unije se je med letom 2008 in OPP znatno povečala za 31 %. |
| Aktar analiżi ppermettiet li jsir l-irfinar tal-valutazzjoni tal-evoluzzjoni tan-numru ta’ xhur ta’ produzzjoni li jkunu qegħdin jinħażnu. | Nadaljnja analiza je omogočila bolj natančno oceno razvoja števila mesecev proizvodnje, ki ustrezajo zalogi. |
| F’dan ir-rigward, fl-2008 il-produtturi fil-kampjun żammu madwar ħames xhur ta’ produzzjoni (43 %) iżda l-pressjoni tal-importazzjonijiet li huma l-oġġett ta’ dumping ġegħlithom li jżidu l-ħażniet għal aktar minn seba’ xhur ta’ produzzjoni (li jikkorrispondu għal 63 % tal-produzzjoni totali fis-sena) matul il-PIR. | V tem oziru je zaloga vzorčenih proizvajalcev leta 2008 ustrezala približno petmesečni proizvodnji (43 %), vendar jih je pritisk dampinškega uvoza prisilil k povečanju zalog na raven, ki ustreza več kot sedmim mesecem proizvodnje (kar ustreza 63 % celotne letne proizvodnje) v OPP. |
| Għalhekk il-konklużjoni li t-tendenza tal-ħażniet turi qagħda ta’ ħsara hija kkonfermata. | Zato se sklepna ugotovitev, da gibanje zalog kaže na stanje škode, potrdi. |
| Stokk tal-għeluq (f’piedi kwadri) [15] | Končne zaloge (v kvadratnih čevljih) [15] |
| Id-dejta kunfidenzjali tan-negozju | Zaupne poslovne informacije |
| Pagi | Plače |
| Il-paga medja għal kull impjegat kienet stabbli bejn l-2008 u l-2009, kif ukoll bejn l-2010 u l-PIR. | Povprečna plača na zaposlenega je bila stabilna med letoma 2008 in 2009 ter med letom 2010 in OPP. |
| Iż-żieda qawwija b’20 % bejn l-2009 u l-2010 hija dovuta għal żieda sinifikanti fl-ispiża tax-xogħol minn tnejn mill-kumpaniji fil-kampjun minkejja l-fatt li l-impjiegi tnaqqsu. | Razlog za občutno povečanje za 20 % med letoma 2009 in 2010 je znatno povečanje stroškov dela v dveh vzorčenih družbah kljub zmanjšanju zaposlovanja. |
