| Source | Target | | Injam u faħam tal-injam | Les in lesno oglje |
| Sufra, prodotti tat-tiben u materjali oħra għall-immaljar | Pluta, izdelki iz slame in drugi pletarski materiali |
| Tessuti | Tekstil |
| Oġġetti tal-ilbies u aċċessorji tal-ħwejjeġ | Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki |
| Xedd tas-saqajn | Obutev |
| Ilbies għar-ras, umbrelel, umbrelel tax-xemx, bsaten, frosti, rix u l-ewwel rix (down) ippreparati | Pokrivala, dežniki, sončniki, palice, biči ter preparirano perje in puh |
| Oġġetti tal-ġebel, prodotti taċ-ċeramika u ħġieġ | Izdelki iz kamna, keramike in stekla |
| Perli u metalli prezzjużi | Biseri in plemenite kovine |
| Alloys tal-ħadid, u oġġetti tal-ħadid u tal-azzar | Železove zlitine ter izdelki iz železa in jekla |
| Metalli komuni (eskluż il-ħadid u l-azzar), oġġetti ta’ metalli komuni (esklużi l-oġġetti tal-ħadid u tal-azzar) | Navadne kovine (razen železa in jekla), izdelki iz navadnih kovin (razen izdelki iz železa in jekla) |
| Makkinarju u tagħmir | Stroji in oprema |
| Vetturi u prodotti tal-ferrovija u tal-linja tat-tramm | Železniška in tramvajska vozila in izdelki |
| Vetturi motorizzati, roti, vetturi tal-ajru, vetturi tal-ispazju, vapuri u dgħajjes | Motorna vozila, kolesa, zrakoplovi, vesoljska vozila, ladje in čolni |
| Strumenti ottiċi, arloġġi u arloġġi tal-idejn, strumenti mużikali | Optični instrumenti, ure, ročne ure in glasbila |
| Mixxellanji | Razno |
| Pjanti ħajjin u prodotti mill-florikultura | Žive rastline in cvetličarski izdelki |
| Preparazzjonijiet ta’ laħam u ta’ ħut | Mesni in ribji izdelki |
| Prodotti minerali | Mineralni proizvodi |
| Żjut tal-annimali jew dawk veġetali, xaħmijiet u xema’ | Živalska ali rastlinska olja, maščobe in voski |
| dwar il-ġurisdizzjoni u r-rikonoxximent u l-eżekuzzjoni ta’ sentenzi fi kwistjonijiet ċivili u kummerċjali | o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah |
| (riformulazzjoni) | (prenovitev) |
| Wara li kkunsidraw it-Trattat dwar il-Funzjonament tal-Unjoni Ewropea, u b’mod partikolari l-Artikolu 67(4) u l-punti (a), (c) u (e) tal-Artikolu 81(2) tiegħu, | ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 67(4) ter točk (a), (c) in (e) člena 81(2) Pogodbe, |
| Waqt li jaġixxu skont il-proċedura ordinarja leġislattiva [2], | v skladu z rednim zakonodajnim postopkom [2], |
| Fil-21 ta’ April 2009, il-Kummissjoni adottat rapport dwar l-applikazzjoni tar-Regolament tal-Kunsill (KE) Nru 44/2001 tat-22 ta’ Diċembru 2000 dwar ġuriżdizzjoni u rikonoxximent u eżekuzzjoni ta’ sentenzi materji ċivili u kummerċjali [3]. | Dne 21. aprila 2009 je Komisija sprejela poročilo o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah [3]. |
| Ir-rapport ikkonkluda li, b’mod ġenerali, it-tħaddim ta’ dak ir-Regolament kien sodisfaċenti, iżda li jkun tajjeb li titjieb l-applikazzjoni ta’ wħud mid-dispożizzjonijiet tiegħu, li tiġi ffaċilitata ulterjorment iċ-ċirkolazzjoni libera tas-sentenzi u li jitjieb ulterjorment l-aċċess għall-ġustizzja. | Iz poročila izhaja, da je na splošno izvajanje navedene uredbe zadovoljivo, da pa bi bilo treba izboljšati izvajanje nekaterih njenih določb ter s tem še bolj olajšati prosti pretok sodnih odločb in dostop do sodnega varstva. |
| Peress li għandhom isiru għadd ta’ emendi lil dak ir-Regolament, dan għandu jiġi riformulat fl-interess taċ-ċarezza. | Ker so potrebne številne spremembe navedene uredbe, bi jo bilo zaradi jasnosti treba prenoviti. |
| Fil-laqgħa tiegħu fi Brussell fl-10 u l-11 ta’ Diċembru 2009, il-Kunsill Ewropew adotta programm pluriennali ġdid intitolat “Il-Programm ta’ Stokkolma – Ewropa miftuħa u sigura għas-servizz u l-protezzjoni taċ-ċittadini” [4]. | (2) Evropski svet je na zasedanju 10. in 11. decembra 2009 v Bruslju sprejel nov večletni program z naslovom „Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ [4]. |
| Fil-Programm ta’ Stokkolma, il-Kunsill Ewropew ikkunsidra li l-proċess tal-abolizzjoni tal-miżuri intermedji kollha (l-exequatur) għandu jitkompla matul il-perijodu kopert minn dak il-Programm. | V Stockholmskem programu je Evropski svet menil, da bi bilotreba v obdobju navedenega programa nadaljevati z odpravo vseh vmesnih ukrepov (eksekvatur). |
| Fl-istess ħin l-abolizzjoni tal-exequator għandha wkoll tkun akkumpanjata minn sensiela ta’ salvagwardji. | Odpravo vseh vmesnih ukrepov bi morala spremljati vrsta jamstev. |
| L-Unjoni stabbilixxiet għaliha nfisha l-għan li tmantni u tiżviluppa żona ta’ ħelsien, sigurtà u ġustizzja, inter alia billi tiffaċilita l-aċċess għall-ġustizzja, b’mod partikolari permezz tal-prinċipju ta’ rikonoxximent reċiproku ta’ deċiżjonijiet ġudizzjarji u extraġudizzjarji fi kwistjonijiet ċivili. | Unija si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, med drugim z lajšanjem dostopa do sodnega varstva, zlasti z načelom vzajemnega priznavanja sodnih in izvensodnih odločb v civilnih zadevah. |
| Sabiex tali spazju jiġi stabbilit gradwalment l-Unjoni għandha tadotta miżuri relatati mal-kooperazzjoni ġudizzjarja fi kwistjonijiet ċivili li għandhom implikazzjonijiet transkonfinali, partikolarment meta meħtieġa għall-funzjonament tajjeb tas-suq intern. | Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga. |
| Ċerti differenzi bejn regoli nazzjonali li jirregolaw il-ġurisdizzjoni u r-rikonoxximent ta’ sentenzi jfixklu l-operat tajjeb tas-suq intern. | Določene razlike med nacionalnimi predpisi, ki urejajo pristojnost in priznavanje sodnih odločb, ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. |
| Huma essenzjali dispożizzjonijiet biex jiġu unifikati r-regoli ta’ kunflitt ta’ ġurisdizzjoni fi kwistjonijiet ċivili u kummerċjali, u sabiex jiżguraw għarfien u eżekuzzjoni malajr u sempliċi ta’ sentenzi mogħtija fi Stat Membru. | Nujno je potrebno sprejetje določb za poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah ter zagotavljanje hitrega in enostavnega priznanja ter izvršitve sodnih odločb, sprejetih v državi članici. |
| Tali dispożizzjonijiet jaqgħu taħt il-qasam tal-kooperazzjoni ġudizzjarja fi kwistjonijiet ċivili fi ħdan it-tifsira tal-Artikolu 81 tat-Trattat dwar il-Funzjonament tal-Unjoni Ewropea (TFUE). | Te določbe spadajo na področje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah v smislu člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). |
| Sabiex jintlaħaq l-objettiv taċ-ċirkolazzjoni libera tas-sentenzi fi kwistjonijiet ċivili u kummerċjali, huwa meħtieġ u xieraq li r-regoli li jirregolaw il-ġurisdizzjoni u r-rikonoxximent u l-eżekuzzjoni ta’ sentenzi jkunu regolati minn strument legali tal- Unjoni li jkun jorbot u direttament applikabbli. | Zaradi doseganja cilja prostega pretoka sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba zagotoviti in je primerno, da pravila, ki urejajo pristojnost ter priznanje in izvršitev sodnih odločb, ureja zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni akt Unije. |
| Fis-27 ta’ Settembru 1968, l-Istati Membri ta’ dakinhar tal-Komunitajiet Ewropej, permezz tal-Artikolu 220, ir-raba’ inċiż, tat-Trattat li jistabbilixxi l-Komunità Ekonomika Ewropea, ikkonkludew il-Konvenzjoni ta’ Brussell dwar il-Ġurisdizzjoni u l-Eżekuzzjoni ta’ Sentenzi f’Materji Ċivili u Kummerċjali, sussegwentment emendata bil-Konvenzjonijiet dwar l-Adeżjoni ma’ dik il-Konvenzjoni ta’ Stati Membri Ġodda [5](il-“Konvenzjoni ta’ Brussell tal-1968”). | Takratne države članice Evropskih skupnosti so 27. septembra 1968 na podlagi četrte alinee člena 220 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti sklenile Bruseljsko konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, kakor je bila pozneje dopolnjena s konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji [5](v nadaljnjem besedilu: Bruseljska konvencija iz leta 1968). |
| Fit-22 ta’ Diċembru 2000, il-Kunsill adotta r-Regolament (KE) Nru 44/2001 li jissostitwixxi l-Konvenzjoni ta’ Brussell tal-1968 fir-rigward tat-territorji tal-Istati Membri koperti mit-TFUE, bħala fost l-Istati Membri minbarra d-Danimarka. | Svet je 22. decembra 2000 sprejel Uredbo (ES) št. 44/2001, ki nadomešča Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, kar zadeva ozemlja držav članic, za katere velja PDEU, in sicer za države članice, razen Danske. |
| Permezz tad-Deċiżjoni tal-Kunsill 2006/325/KE [7]il-Komunità kkonkludiet ftehim mad-Danimarka li jiżgura l-applikazzjoni tad-dispożizzjonijiet tar-Regolament (KE) Nru 44/2001 fid-Danimarka. | Skupnost je s Sklepom Sveta 2006/325/ES [7]z Dansko sklenila sporazum, ki zagotavlja izvajanje določb Uredbe (ES) št. 44/2001 na Danskem. |
| Il-Konvenzjoni ta’ Lugano tal-1988 ġiet riveduta mill-Konvenzjoni dwar il-Ġurisdizzjoni u r-Rikonoxximent ta’ Sentenzi fi Kwistjonijiet Ċivili u Kummerċjali [8], iffirmata f’Lugano fit-30 ta’ Ottubru 2007 mill-Komunità, d-Danimarka, l-Islanda, n-Norveġja u l-Isvizzera (il-“Konvenzjoni ta’ Lugano tal-2007”). | Skupnost, Danska, Islandija Norveška in Švica so 30. oktobra 2007 v Luganu podpisale konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah [8], ki je spremenila Lugansko konvencijo iz leta 1988 (v nadaljnjem besedilu: Luganska konvencija iz leta 2007). |
| Il-Konvenzjoni ta’ Brussell tal-1968 tibqa’ tapplika għat-territorji tal-Istati Membri li jaqgħu fil-kamp ta’ applikazzjoni territorjali tal-Konvenzjoni u li huma esklużi minn dan ir-Regolament bis-saħħa tal-Artikolu 355 tat-TFUE. | Bruseljska konvencija iz leta 1968 se še naprej uporablja na ozemljih držav članic, ki spadajo v ozemeljsko področje uporabe navedene konvencije in so v skladu s členom 355 PDEU izključena iz te uredbe. |
| Il-kamp ta’ applikazzjoni ta’ dan ir-Regolament għandu jkopri l-kwistjonijiet ċivili u kummerċjali prinċipali kollha barra ċerti kwistjonijiet definiti sew, partikolarment l-obbligi ta’ manteniment, li għandhom jiġu esklużi mill-kamp ta’ applikazzjoni ta’ dan ir-Regolament wara l-adozzjoni tar-Regolament tal-Kunsill (KE) Nru 4/2009 tat-18 ta’ Diċembru 2008 dwar il-ġurisdizzjoni, il-liġi applikabbli, ir-rikonoxximent u l-eżekuzzjoni tad-deċiżjonijiet u l-kooperazzjoni f’materji relatati ma’ obbligi ta’ manteniment [9]. | Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati vse glavne civilne in gospodarske zadeve, razen točno opredeljenih zadev, zlasti preživninskih obveznosti, ki bi jih bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe zaradi sprejetja Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah [9]. |
| Għall-finijiet ta’ dan ir-Regolament, il-qrati jew it-tribunali tal-Istati Membri għandhom jinkludu qrati jew tribunali komuni għal diversi Stati Membri, bħall-Qorti tal-Ġustizzja tal-Benelux meta teżerċita l-ġurisdizzjoni fuq kwistjonijiet li jaqgħu taħt il-kamp ta’ applikazzjoni ta’ dan ir-Regolament. | Za namene te uredbe bi morala sodišča držav članic vključevati sodišča, ki so skupna več državam članicam, kot je Sodišče Beneluksa, kadar izvajajo svojo pristojnost v zadevah, ki spadajo v področje uporabe te uredbe. |
| Għaldaqstant, is-sentenzi mogħtija minn tali qrati għandhom jiġu rikonoxxuti u infurzati skont dan ir-Regolament. | Zato bi se morale sodne odločbe takšnih sodišč priznavati in izvrševati v skladu s to uredbo. |
| Dan ir-Regolament m’għandux japplika għall-arbitraġġ. | Ta uredba se ne bi smela uporabljati za arbitražo. |
| Xejn f’dan ir-Regolament m’għandu jżomm lill-qrati ta’ Stat Membru, meta jieħdu konjizzjoni ta’ kwistjoni li fir-rigward tagħha l-partijiet kienu daħlu fi ftehim ta’ arbitraġġ, milli jirreferu lill-partijiet għall-arbitraġġ, milli jissospendu jew iwaqqfu l-proċedimenti, jew milli jeżaminaw jekk il-ftehim ta’ arbitraġġ huwiex null u bla effett, mhux operattiv jew mhux kapaċi li jitwettaq, skont id-dritt nazzjonali tagħhom. | Ta uredba ne bi smela v ničemer preprečevati, da sodišča države članice, pred katerimi teče tožba v zvezi z zadevo, glede katere so stranke sklenile arbitražni sporazum, stranke v skladu s svojim nacionalnim pravom napotijo na arbitražo, prekinejo postopek ali ga zavržejo, ali da preučijo, ali je arbitražni sporazum ničen ali neveljaven, nima učinka ali ga ni mogoče izvršiti. |
| Sentenza mogħtija minn qorti ta’ Stat Membru dwar jekk ftehim ta’ arbitraġġ huwiex null u bla effett legali, mhux operattiv jew mhux kapaċi li jitwettaq m’għandhiex tkun soġġetta għar-regoli dwar ir-rikonoxximent u l-eżekuzzjoni stabbiliti f’dan ir-Regolament, indipendentement minnjekk il-qorti ddeċidietx dwar dan bħala kwistjoni prinċipali jew bħala kwistjoni inċidentali. | Zaodločitev sodišča države članice o tem, ali je arbitražni sporazum ničen, nima učinka ali ga ni mogoče izvršiti, se ne bi smela uporabljati pravila o priznavanju in izvrševanju iz te uredbe, ne glede na to, ali je sodišče o tem odločalo kot o glavnem ali predhodnem vprašanju. |
| Min-naħa l-oħra, meta qorti ta’ Stat Membru, li teżerċita ġurisdizzjoni skont dan ir-Regolament jew skont id-dritt nazzjonali, tkun iddeċidiet li ftehim ta’ arbitraġġ huwa null u bla effett legali, mhux operattiv jew mhux kapaċi li jitwettaq, dan m’għandux jagħmilha impossibbli li s-sentenza tal-qorti dwar is-sustanza tal-kwistjoni tkun rikonoxxuta jew, skont il-każ, eżegwita skont dan ir-Regolament. | Nasprotno pa dejstvo, da sodišče države članice, ki je pristojno na podlagi te uredbe ali po nacionalnem pravu, ugotovi, da je arbitražni sporazum ničen in neveljaven, nima učinka ali ga ni mogoče izvršiti, ne bi smelo preprečevati priznanja sodne odločbe sodišča o glavni stvari ali njene izvršitve v skladu s to uredbo. |
| Dan għandu jkun mingħajr preġudizzju għall-kompetenza tal-qrati tal-Istati Membri li jieħdu deċiżjonijiet dwar ir-rikonoxximent u l-eżekuzzjoni ta’ deċiżjonijiet ta’ arbitraġġ f’konformità mal-Konvenzjoni dwar ir-Rikonoxximent u l-Eżekuzzjoni ta’ Deċiżjonijiet ta’ Arbitraġġ Barranin, magħmula fi New York fl-10 ta’ Ġunju 1958 (“il-Konvenzjoni ta’ New York tal-1958”), li tieħu preċedenza fuq dan ir-Regolament. | To ne bi smelo posegati v pristojnost sodišč držav članic za odločanje o priznavanju in izvrševanju arbitražnih odločb v skladu s Konvencijo o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb, podpisano 10. junija 1958 v New Yorku (v nadaljnjem besedilu: Newyorška konvencija iz leta 1958), ki prevlada nad to uredbo. |
| Dan ir-Regolament m’għandux japplika għal kwalunkwe azzjoni jew proċediment anċillari li jirrigwarda, b’mod partikolari, l-istabbiliment ta’ tribunal tal-arbitraġġ, is-setgħa tal-arbitri, it-tmexxija tal-proċedura ta’ arbitraġġ jew kwalunkwe aspett ieħor ta’ tali proċedura, u lanqas għal azzjoni jew sentenza li tirrigwarda l-annullament, ir-rieżami, l-appell, ir-rikonoxximent jew l-eżekuzzjoni ta’ deċiżjonijiet ta’ arbitraġġ. | Ta uredba se ne bi smela uporabljati za tožbe ali pomožne postopke, zlasti v zvezi z ustanovitvijo arbitražnega sodišča, pristojnosti arbitrov, izvedbo arbitražnega postopka ali drugimi vidiki takšnega postopka, niti za tožbo ali sodno odločbo v zvezi z razveljavitvijo, pregledom, priznavanjem in izvrševanjem arbitražne odločbe ali pravnim sredstvom zoper to odločbo. |
| Għandu jkun hemm rabta bejn il-proċedimenti li għalihom japplika dan ir-Regolament u t-territorju tal-Istati Membri. | Med postopki, za katere se uporablja ta uredba, in ozemljem držav članic mora biti povezava. |
| Għalhekk, ir-regoli komuni ta’ ġurisdizzjoni għandhom, bħala prinċipju, japplikaw meta l-konvenut ikun domiċiljat fi Stat Membru. | Zato bi se morala skupna pravila o pristojnosti praviloma uporabljati, če ima toženec stalno prebivališče v eni od držav članic. |
| Konvenut li ma jkunx domiċiljat fi Stat Membru, b’mod ġenerali, għandu jkun soġġett għar-regoli nazzjonali ta’ ġurisdizzjoni applikabbli fit-territorju tal-Istat Membru tal-qorti invokata. | Za toženca, ki nima stalnega prebivališča v eni od držav članic, praviloma veljajo nacionalna pravila o pristojnosti, ki se uporabljajo na ozemlju države članice sodišča, ki je začelo postopek. |
| Madankollu, sabiex tkun żgurata l-protezzjoni tal-konsumaturi u l-impjegati, sabiex tiġi salvagwardjata l-ġurisdizzjoni tal-qrati tal-Istati Membri f’sitwazzjonijiet fejn dawn għandhom il-ġurisdizzjoni esklużiva u sabiex tiġi rrispettata l-awtonomija tal-partijiet, ċerti regoli ta’ ġurisdizzjoni f’dan ir-Regolament għandhom japplikaw irrispettivament mid-domiċilju tal-konvenut. | Da bi zagotovili varstvo potrošnikov in zaposlenih, zaščitili pristojnost sodišč držav članic v situacijah, ko imajo izključno pristojnost, in spoštovali avtonomnost strank, pa bi morala določena pravila o pristojnosti iz te uredbe veljati ne glede na to, kje ima toženec stalno prebivališče. |
| Ir-regoli ta’ ġurisdizzjoni għandhom ikunu prevedibbli ħafna u stabbiliti fuq il-prinċipju li l-ġurisdizzjoni hija ġeneralment ibbażata fuq id-domiċilju tal-konvenut. | Pravila o pristojnosti bi morala biti čim bolj predvidljiva in morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču toženca. |
| Il-ġurisdizzjoni għandha dejjem tkun disponibbli fuq il-bażi ta’ din ir-raġuni ħlief għal ftit sitwazzjonijiet definiti sewwa li fihom is-suġġett tat-tilwima jew ta’ awtonomija tal-partijiet ikunu jeħtieġu fattur ta’ konnessjoni differenti. | Pri tem bi morala taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta spora ali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliščina. |
| Id-domiċilju ta’ persuna ġuridika għandu jiġi definit b’awtonomija u b’hekk jagħmel ir-regoli komuni aktar trasparenti u jevita kunflitti ta’ ġurisdizzjoni. | Da bi postala skupna pravila preglednejša in da ne pride do kolizije pristojnosti, je treba stalno prebivališče pravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept. |
| Barra d-domiċilju tal-konvenut, għandu jkun hemm raġunijiet alternattivi ta’ ġurisdizzjoni bbażati fuq konnessjoni mill-qrib bejn il-qorti u l-azzjoni jew sabiex tkun iffaċilitata l-amministrazzjoni tajba tal-ġustizzja. | Poleg stalnega prebivališča toženca bi morala obstajati tudi alternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni povezavi med sodiščem in sporom, ali ki pripomore k pravilnemu delovanju pravosodja. |
| L-eżistenza ta’ konnessjoni mill-qrib għandha tiżgura ċ-ċertezza legali u tevita l-possibbiltà li l-konvenut jiġi mħarrek f’qorti ta’ Stat Membru li dan il-konvenut ma setax raġonevolment jipprevedi. | Obstoj tesne povezave bi moral zagotoviti pravno varnost in preprečitil možnost, da bi bil toženec tožen pred sodiščem države članice, katerega pristojnosti razumno ni bilo mogoče predvideti. |
| Dan hu importanti b’mod partikolari fir-rigward ta’ tilwim li jirriżulta minn obbligi mhux kuntrattwali li jirriżultaw minn ksur tal-privatezza u tad-drittijiet relatati mal-personalità, inkluża l-malafama. | To je pomembno zlasti v sporih v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem. |
| Is-sid ta’ oġġett kulturali kif definit fl-Artikolu 1(1) tad-Direttiva tal-Kunsill 93/7/KEE tal-15 ta’ Marzu 1993 fuq ir-ritorn ta’ oġġetti ta’ kultura illegalment imneħħija mit-territorju ta’ Stat Membru [10]għandu jkun jista’, skont dan ir-Regolament, jibda proċedimenti rigward talba ċivili għall-irkupru, fuq il-bażi tal-pussess, ta’ tali oġġett kulturali fil-qrati għall-post fejn l-oġġett kulturali jinsab fil-mument li l-qorti tiġi invokata. | Lastnik predmeta kulturne dediščine, kot je opredeljen v členu 1(1) Direktive Sveta 93/7/EGS z dne 15. marca 1993 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz ozemlja države članice [10], bi moral imeti po tej uredbi možnost vložiti civilnopravni zahtevek za vračilo takega predmeta kulturne dediščine iz naslova lastninske pravice le-tega na sodiščih v kraju, kjer se predmet kulturne dediščine nahaja ob začetku postopka. |
