Maltese to Slovenian European Commission terminology (DGT)

Search term or phrase in this TERMinator '. "." . '

Purchase TTMEM.com full membership to search this dictionary
 
 
Share this dictionary/glossary:
 

 
database_of_translation_agencies
 

SourceTarget
Barra minn hekk, il-PTMM iddikjarat li l-argumenti fil-premessa 12 hawn fuq mhumiex konvinċenti u mhumiex biżżejjed sabiex jiddifferenzjaw bejn iċ-ċirkostanzi ta’ Ecogreen u PTMM rispettivament.Nadalje je družba PTMM trdila, da trditve iz uvodne izjave 12 zgoraj niso prepričljive in ne zadoščajo za razlikovanje med okoliščinami skupine Ecogreen in okoliščinami družbe PTMM.
F’dak ir-rigward huwa biżżejjed li wieħed jinnota li din hija każistika stabbilita li trattament differenti ta’ kumpaniji li mhumiex f’sitwazzjoni identika ma jwassalx għal diskriminazzjoni [6].V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da v skladu z ustaljeno sodno prakso različna obravnava družb, ki niso v enakem položaju, ne velja za diskriminacijo [6].
F’dan l-isfond kull każ individwali ġie evalwat fuq il-merti individwali tiegħu skont il-konklużjonijiet fis-sentenzi tal-Kawża T-249/09 u tal-Kawżi konġunti C 191/09 P u C- 200/09 P.Na tej podlagi je bila za vsak primer izvedena presoja pomena primera glede na ugotovitve iz sodb v zadevi T-249/09 ter združenih zadevah C-191/09 P in C-200/09 P.
L-ewwel argument: Livell ta’ bejgħ dirett għall-esportazzjoni magħmul mill-produttur.Prva trditev: raven neposrednega izvoza proizvajalca.
PTMM iddikjarat li ma għandha l-ebda diviżjoni tal-marketing u tal-bejgħ u sostniet li l-bejgħ kollu mwettaq direttament mill-produttur fl-Indoneżja (u mhux min-negozjant relatat) beda jsir biss sabiex jikkonforma mar-rekwiżiti legali.Družba PTMM je navedla, da nima enote za trženje in prodajo, in trdila, da je bila vsa prodaja, ki jo je neposredno izvajal proizvajalec v Indoneziji (in ne povezani trgovec), izvedena na ta način samo zaradi izpolnjevanja zakonskih zahtev.
Il-funzjonijiet tal-kummerċjalizzazzjoni u l-bejgħ twettqu min-negozjant tagħha f’Singapor.Trženje in prodajo je izvajal njen trgovec iz Singapurja.
Għal din ir-raġuni, PTMM stqarret li dan l-argument ma jiġġustifikax l-aġġustament skont l-Artikolu 2(10)(i) tar-Regolament bażiku u lanqas id-distinzjoni bejn PTMM fuq naħa u Interpipe NTRP VAT fuq in-naħa l-oħra.Zaradi tega je družba PTMM trdila, da ta trditev ne upravičuje prilagoditve v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe niti razlikovanja med družbo PTMM in družbo Interpipe NTRP VAT.
L-Artikolu 2(10) tar-Regolament bażiku jistipula li għandu jsir paragun xieraq bejn il-prezz tal-esportazzjoni u l-valur normali fl-istess livell tal-kummerċ b’kont dovut meħud tad-differenzi li jaffettwaw il-komparabbiltà tal-prezz.Člen 2(10) osnovne uredbe določa, da je treba izvesti pravično primerjavo med izvozno ceno in normalno vrednostjo na isti ravni trgovanja, pri čemer se upoštevajo razlike, ki vplivajo na primerljivost cen.
Fejn il-valur normali u l-prezz tal-esportazzjoni kif stabbiliti mhumiex fuq bażi daqshekk komparabbli, għandhom jitqiesu kif xieraq, f’forma ta’ aġġustamenti f’kull każ, fuq il-merti tiegħu, id-differenzi fil-fatturi li huma ddikjarati, u murija, li jaffettwaw il-prezzijiet u l-komparabbiltà tal-prezzijiet.Kadar ugotovljena normalna vrednost in izvozna cena ne temeljita na taki primerljivi osnovi, se v vsakem primeru, odvisno od pomena, v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike v dejavnikih, za katere se ugotovi in dokaže, da vplivajo na cene in s tem na primerljivost cen.
Fuq din il-bażi, u kif spjegat fil-premessa 38 tar-Regolament provviżorju, l-aġġustamenti, fost ħwejjeġ oħra, għad-differenzi fil-kommissjonijiet bejn il-prezzijiet tal-bejgħ għall-esportazzjoni u l-prezzijiet tal-bejgħ domestiku matul l-investigazzjonijiet oriġinali, kienu kkunsidrati ġustifikati minħabba d-differenzi fil-mezzi tal-bejgħ bejn il-bejgħ għall-esportazzjoni lejn l-Unjoni Ewropea u l-bejgħ domestiku.Na tej podlagi in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, so izvedene prilagoditve za, med drugim, razlike v provizijah med izvoznimi prodajnimi cenami in domačimi prodajnimi cenami med prvotnimi preiskavami veljale za utemeljene zaradi razlik v prodajnih poteh med izvozom v Evropsko unijo in domačo prodajo.
L-argumenti mressqa mill-PTMM ma jikkontradixxux l-ewwel argument, jiġifieri li l-livell tal-bejgħ tal-esportazzjoni diretta magħmul mill-PTMM huwa ogħla minn dak ta’ Interpipe NTRP VAT u li dan il-fatt jiddistingwi PTMM minn Ecogreen.Trditve družbe PTMM niso v nasprotju s prvo trditvijo, da je raven neposrednega izvoza družbe PTMM višja kot raven družbe Interpipe NTRP VAT, kar razlikuje družbo PTMM od skupine Ecogreen.
Tabilħaqq, minħabba l-livell tal-bejgħ dirett għall-esportazzjoni, jista’ jkun konkluż biss li l-bejgħ tal-esportazzjoni tal-PTMM huwa mwettaq mhux biss min-negozjant relatat tiegħu fis-Singapor, iżda wkoll mill-Indoneżja.Dejansko se na podlagi ravni neposrednega izvoza lahko sklene le, da se izvoz družbe PTMM ne izvaja samo prek povezanega trgovca v Singapurju, temveč tudi iz Indonezije.
It-tieni argument: L-importanza tal-attivitajiet u l-funzjonijiet tan-negozjant dwar prodotti li ġejjin minn kumpaniji mhux relatati.Druga trditev: pomen dejavnosti in funkcij trgovca v zvezi s proizvodi, ki jih dobavlja od nepovezanih družb.
PTMM saħqet li, filwaqt li ma tiċħadx li n-negozjant relatat tagħha kien involut f’firxa ta’ prodotti taż-żejt tal-palm differenti, hi stqarret li dan l-argument ma kienx korrett, ladarba kien ibbażat fuq attivitajiet lil hinn mill-ambitu tal-investigazzjoni oriġinali.Družba PTMM sicer ni nasprotovala trditvi, da je njen povezani trgovec povezan z vrsto različnih proizvodov na osnovi palmovega olja, vendar je navedla, da je ta trditev pomanjkljiva, ker je temeljila na dejavnostih zunaj obsega prvotne preiskave.
Sabiex jiġi vvalutat jekk il-funzjonijiet ta’ negozjant mhumiex dawk tad-dipartiment tal-bejgħ intern iżda huma komparabbi ma’ dawk ta’ aġent li jaħdem fuq bażi ta’ kommissjoni fis-sens tas-sentenza tal-Qorti Ġenerali fil-Kawża T-249/06, l-attivitajiet tan-negozjant għandhom jiġu vvalutati fl-isfond tar-realtà ekonomika.Da bi ocenili, ali so funkcije trgovca drugačne od funkcij notranje prodajne enote in primerljive s funkcijami zastopnika, ki dela na podlagi provizij v smislu sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-249/06, je treba dejavnosti trgovca oceniti ob upoštevanju dejanskih gospodarskih razmer.
Jeżisti xebh fir-rigward tal-funzjonijiet tan-negozjant fir-rigward tal-prodott ikkonċernat u prodotti oħra negozjati.Obstajajo podobnosti glede funkcije trgovca v zvezi z zadevnim izdelkom in drugimi proizvodi, s katerimi se trguje.
Dan huwa kkonfermat mill-fatt li, kif diskuss hawn taħt fil-premessi 30 u 31, ir-relazzjoni bejn PTMM u n-negozjant relatat tagħha, inklużi l-funzjonijiet ta’ dawn tal-aħħar, għall-biċċa l-kbira tal-prodotti jekk mhux kollha — inkluż il-prodott ikkonċernat - hija rregolata minn kuntratt wieħed mingħajr ma wieħed jiddistingwi fost il-prodotti.To potrjuje dejstvo, kot je obrazloženo v uvodnih izjavah 30 in 31, da je razmerje med družbo PTMM in njenim povezanim trgovcem, vključno z njegovimi funkcijami, za večino, če ne kar za vse izdelke, vključno z zadevnim izdelkom, urejeno z eno samo pogodbo brez razlikovanja med izdelki.
Għandu jiġi nnutat li l-attivitajiet ġenerali tan-negozjant kienu bbażati fil-biċċa l-kbira tagħhom fuq fornimenti li joriġinaw minn kumpaniji mhux relatati.Opozoriti bi bilo treba, da so skupne dejavnosti trgovca temeljile v veliki meri na dobavi od nepovezanih družb.
Il-funzjonijiet tan-negozjant huma għalhekk simili għal dawk ta’ aġent li jaħdem fuq bażi ta’ kommissjoni.Zato so funkcije trgovca podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije.
It-tielet argument: L-eżistenza ta’ kuntratt bejn in-negozjant u l-produttur, li jipprevedi li n-negozjant kellu jirċievi kommissjoni għall-bejgħ tal-esportazzjoni.Tretja trditev: obstoj pogodbe med trgovcem in proizvajalcem, ki je določala, da trgovec dobi provizijo za izvoz.
PTMM stqarret li dan il-kuntratt kien ftehim priċipali biex jirregola l-prezzijiet tat-trasferiment bejn il-partijiet relatati biex jikkonformaw mal-linji gwida dwar it-taxxa li japplikaw fl-Indoneżja u f’Singapor u mal-linji gwida aċċettati internazzjonalment dwar l-ipprezzar tat-trasferimenti.Družba PTMM je trdila, da je bila ta pogodba okvirna pogodba za urejanje transfernih cen med povezanimi stranmi za uskladitev z mednarodno priznanimi indonezijskimi/singapurskimi davčnimi smernicami in mednarodno sprejetimi smernicami za transferne cene.
Il-fatt li dan il-ftehim jista’ wkoll jintuża għall-kalkolu tal-prezzijiet li jaqgħu taħt kundizzjonijiet ta’ kompetizzjoni ġusta skont il-linji gwida dwar it-taxxa applikabbli ma jikkontradixxix il-konklużjoni li bis-saħħa tal-ftehim in-negozjant irċieva kommissjoni fil-forma ta’ żieda fissa biss għall-attivitajiet tiegħu tal-bejgħ internazzjonali u għall-kummerċjalizzazzjoni.Dejstvo, da se ta pogodba lahko uporabi tudi za izračunavanje tržne cene med neodvisnimi strankami v skladu z veljavnimi davčnimi smernicami ne nasprotuje ugotovitvi, da je trgovec v skladu s pogodbo prejel provizijo v obliki fiksnega pribitka samo za svoje mednarodne dejavnosti ter dejavnosti trženja in prodaje.
Tabilħaqq, l-istess isem u l-modalitajiet tal-ftehim jiġġustifikaw il-konklużjoni li l-kuntratt kien maħsub biex jirregola r-relazzjoni bejn PTMM u n-negozjant u ma kienx limitat għall-ipprezzar tat-trasferimenti jew għal kwistjonijiet tat-taxxa.Dejansko že sam naslov in pogoji pogodbe utemeljujejo ugotovitev, da je bila pogodba namenjena urejanju razmerja med družbo PTMM in trgovcem, ter ni bila omejena na transferne cene ali davčna vprašanja.
Il-kuntratt għalhekk jirrappreżenta evidenza ċirkostanzjali li l-funzjonijiet tan-negozjant huma simili għal dawk ta’ aġent li jaħdem fuq bażi ta’ kommissjoni.Pogodba je tako posredni dokaz, da so funkcije trgovca podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije.
Fid-dawl tal-argumenti ppreżentati hawn fuq, l-Istituzzjonijiet laħqu l-istandard tal-prova meħtieġa mill-ġurisprudenza stabbilita [7]: huma bbażaw il-konklużjonijiet tagħhom fuq evidenza diretta jew tal-lanqas ċirkostanzjali.Ob upoštevanju navedenih trditev so institucije izpolnile dokazni standard, ki se zahteva z ustaljeno sodno prakso [7]: njihove ugotovitve temeljijo na neposrednih ali vsaj posrednih dokazih.
Fir-rigward tal-PTMM u għar-raġunijiet spjegati hawn fuq, l-aġġustament li sar lill-prezzijiet tal-esportazzjoni skont l-Artikolu 2(10)(i) tar-Regolament bażiku huwa ġġustifikat u l-livell attwali tad-dazju tal-anti-dumping għandu għalhekk jinżamm.Kar zadeva družbo PTMM in iz zgoraj pojasnjenih razlogov je prilagoditev, izvedena za izvozne cene v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, utemeljena, zato bi bilo treba sedanjo stopnjo protidampinške dajatve ohraniti.
C. KONKLUŻJONIC. SKLEP
Fuq bażi ta’ dak imsemmi hawn fuq, ir-rati tad-dazju applikabbli għal Ecogreen u għall-kumpaniji l-oħra kollha fl-Indoneżja (minbarra P.T. Musim Mas) għandhom jiġu emendati.Na podlagi navedenega bi bilo treba stopnjedajatve, ki se uporabljajo za skupino Ecogreen in za vse druge družbe v Indoneziji (razen za družbo P.T. Musim Mas), spremeniti.
Ir-rimborż jew ir-remissjoni għandhom jintalbu mingħand l-awtoritajiet doganali nazzjonali skont il-leġiżlazzjoni doganali applikabbli,Povračilo ali odpustitev dajatev bi bilo treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo –
L-annotazzjoni għall-Indoneżja fit-tabella fl-Artikolu 1(2) tar-Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 1138/2011 tinbidel b’dan li ġej:Vnos za Indonezijo v razpredelnici iz člena 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 1138/2011 se nadomesti z naslednjim:
Dazju definittiv antidumping (EUR għal kull tunnellata nett)Dokončna protidampinška dajatev (EUR neto na tono)
Kodiċi Addizzjonali TARICDodatna oznaka TARIC
“L-Indoneżja„Indonezija
Il-kumpaniji l-oħra kollhavse druge družbe
B999”B999“
L-ammonti ta’ dazji mħallsa jew imdaħħla fil-kontijiet skont l-Artikolu 1 tar-Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 1138/2011 fil-verżjoni inizjali tiegħu u l-ammonti ta’ dazji provviżorji miġbura definittivament skont l-Artikolu 2 tal-istess Regolament fil-verżjoni inizjali tiegħu, li jaqbżu dawk stabbiliti bl-Artikolu 1 ta’ dan ir-Regolament, għandhom jitħallsu lura jew jiġu rimessi.Zneski dajatev, ki so bili plačani ali vknjiženi v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 1138/2011 v prvotni različici, in zneski dokončno pobranih začasnih dajatev v skladu s členom 2 iste uredbe v prvotni različici, ki presegajo tiste, ki jih določa člen 1 te uredbe, se povrnejo ali odpustijo.
Il-ħlas lura jew ir-remissjoni għandhom jintalbu mingħand l-awtoritajiet doganali nazzjonali skont il-leġiżlazzjoni doganali applikabbli.Povrnitev ali odpustitev dajatev je treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.
Huwa għandu japplika mit-12 ta’ Novembru 2011.Uporablja se od 12. novembra 2011.
ĠU C 219, 13.8.2010, p. 12.UL C 219, 13.8.2010, str. 12.
ĠU L 122, 11.5.2011, p. 47.UL L 122, 11.5.2011, str. 47.
ĠU L 293, 11.11.2011, p. 1.UL L 293, 11.11.2011, str. 1.
Ir-Regolament tal-Kunsill (KE) Nru 954/2006 tas-27 ta’ Ġunju 2006 li jimponi dazju antidumping definittiv fuq l-importazzjonijiet ta’ ċerti pajpijiet u tubi mingħajr saldaturi, tal-ħadid jew tal-azzar, li joriġinaw fil-Kroazja, fir-Rumanija, fir-Russja u fl-Ukraina, li jħassar ir-Regolamenti (KE) Nru 2320/97 u (KE) Nru 348/2000, li jtemm ir-reviżjonijiet interim u ta’ skadenza tad-dazji antidumping definittivi fuq l-importazzjonijiet ta’ ċerti pajpijiet u tubi mingħajr saldaturi, tal-ħadid jew tal-azzar mhux illigat, li joriġinaw, inter alia, fir-Russja u fir-Rumanija u li jtemm ir-reviżjonijiet interim tad-dazji antidumping definittivi fuq l-importazzjonijiet ta’ ċerti pajpijiet u tubi mingħajr saldaturi, tal-ħadid jew tal-azzar mhux illigat, li joriġinaw, inter alia, fir-Russja u fir-Rumanija u fil-Kroazja u fl-Ukraina (ĠU L 175, 29.6.2006, p. 4).Uredba Sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine, o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2320/97 in (ES) št. 348/2000, o zaključku vmesnih pregledov in pregledov zaradi izteka protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter o zaključku vmesnih pregledov protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter Hrvaške in Ukrajine (UL L 175, 29.6.2006, str. 4).
Il-Kawża C-248/04, Koninklijke Cooperatie Cosun [2006]ECR I-10211, il-paragrafu 72, u l-Kawża C-303/05 Advocaten voor de Wereld [2007]ECR I-3633, il-paragrafu 56.Sodba z dne 26. oktobra 2006 v zadevi C-248/04, Koninklijke Coöperatie Cosun, ZOdl., str. I-10211, točka 72, in sodba z dne 3.maja 2007 v zadevi C-303/05 Advocaten voor de Wereld, Zodl., str. I-3633, točka 56.
Il-Kawża C-372/06 Asda Stores Ltd v Commissioners of Her Majesty’s Revenue and Customs, [2007]ECR I-11223, il-punt 62.Sodba z dne 13. decembra 2007 v zadevi C-372/06 Asda Stores Ltd proti Commissioners of Her Majesty’s Revenue and Customs, ZOdl., str. I-11223, točka 62.
T 249/06, il-paragrafi 180 u 181.Zadeva T-249/06, točki 180 in 181.
Ir-rati emendati għandhom japplikaw b’mod retroattiv mid-data tad-dħul fis-seħħ tar-Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 1138/2011, inkluż fejn għandha x’taqsam kull importazzjoni soġġetta għal dazji provviżorji bejn it-12 ta’ Mejju 2011 u l-11 ta’ Novembru 2011.Spremenjene stopnje bi bilo treba uporabljati retroaktivno od začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) št. 1138/2011, vključno z vsem uvozom, za katerega so med 12. majem 2011 in 11. novembrom 2011 veljale začasne dajatve.
Konsegwentement, id-dazju definittiv tal-anti-dumping imħallas jew imdaħħal fil-kontijiet skont l-Artikolu 1 tar-Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 1138/2011 fil-verżjoni inizjali tiegħu u d-dazji tal-anti-dumping provviżorji miġbura definittivament skont l-Artikolu 2 tal-istess Regolament fil-verżjoni inizjali tiegħu li jaqbżu r-rata ta’ dazju speċifikata fl-Artikolu 1(2) tar-Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 1138/2011 kif emendat b’dan ir-Regolament, għandhom jitħallsu lura jew jiġu rimessi.Zato bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve, plačane ali vknjižene v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 1138/2011 v prvotni različici, in začasne protidampinške dajatve, dokončno pobrane v skladu s členom 2 iste uredbe v prvotni različici, ki presegajo stopnjo dajatve iz člena 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 1138/2011, kakor je spremenjena s to uredbo, povrniti ali odpustiti.
dwar l-iffisar, għas-sena tas-sajd 2013, tal-prezzijiet ta’ gwida u l-prezzijiet tal-produttur tal-Unjoni għal ċerti prodotti tas-sajd skont ir-Regolament (KE) Nru 104/2000o določitvi priporočenih cen in proizvodnih cen za Unijo za nekatere ribiške proizvode za ribolovno leto 2013 v skladu z Uredbo (ES) št. 104/2000
L-Artikolu 43(3) tat-Trattat jipprevedi li l-Kunsill, fuq proposta tal-Kummissjoni, għandu jadotta miżuri dwar l-iffissar tal-prezzijiet.V skladu s členom 43(3) Pogodbe Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi cen.
Ir-Regolament tal-Kunsill (KE) Nru 104/2000 tas-17 ta’ Diċembru 1999 dwar l-organizzazzjoni komuni tas-swieq fil-prodotti tas-sajd u l-akkwakultura [1]jitlob li għandhom jiġu ffissati prezzijiet ta’ gwida u prezzijiet tal-produttur tal-Unjoni għal kull sena tas-sajd biex jiġu ddeterminati l-livelli tal-prezzijiet għall-intervent fis-suq għal ċertu prodotti tas-sajd.Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode ribogojstva [1]zahteva določitev priporočenih cen in proizvodnih cen za Unijo za vsako ribolovno leto, da se določijo ravni cen za intervencije na trgu za nekatere ribiške proizvode.
Hija r-responsabbiltà tal-Kunsill li jiffissal-prezzijiet ta’ gwida għal kull prodott u għal kullgrupp ta’ prodotti elenkati fl-Annessi I u II tar-Regolament (KE) Nru 104/2000, u l-prezzijiet tal-produttur tal-Unjoni għall-prodotti elenkati fl-Anness III għal dak ir-Regolament.Svet ima za dolžnost določiti priporočene cene za vsakega od proizvodov in za skupine proizvodov iz prilog I in II k Uredbi (ES) št. 104/2000 ter proizvodne cene za Unijo za proizvode iz Priloge III k navedeni uredbi.
Abbażi tad-dejta attwali disponibbli dwar il-prezzijiet għall-prodotti kkonċernati u l-kriterji stabbiliti fl-Artikolu 18(2) tar-Regolament (KE) Nru 104/2000, il-prezzijiet ta’ gwida għandhom jiżdiedu, jinżammu jew jitnaqqsu għas-sena tas-sajd 2013, skont l-ispeċijiet.Na podlagi trenutno dosegljivih podatkov o cenah zadevnih proizvodov in meril iz člena 18(2) Uredbe (ES) št. 104/2000 bi bilo treba priporočene cene za ribolovno leto 2013 povišati, ohraniti ali znižati glede na posamezne vrste.
Huwa xieraq li jiġi stabbilit il-prezz tal-produttur tal-Unjoni għal wieħed mill-prodotti elenkati fl-Anness III tar-Regolament (KE) Nru 104/2000 u li jiġu kkalkulati l-prezzijiet tal-produtturi tal-Unjoni għall-oħrajn permezz tal-fatturi ta’ konverżjoni stabbiliti bir-Regolament tal-Kummissjoni (KE) Nru 802/2006 tat-30 ta’ Mejju 2006 li jiffissal-fatturi ta’ konverżjoni applikabbli għall-ħut tal-ispeċi Thunnus u Euthynnus [2].Primerno je določiti proizvodno ceno za Unijo za enega od proizvodov iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 104/2000 in s pretvorbenimi faktorji iz Uredbe Komisije (ES) št. 802/2006 z dne 30. maja 2006 o določitvi pretvorbenih faktorjev za ribe rodov Thunnus in Euthynnus [2]izračunati proizvodne cene za Unijo za druge proizvode.
Fuq il-bażi tal-kriterji stabbiliti fl-ewwel u fit-tieni inċiż tal-Artikolu 18(2) u skont il-proċedura stabbilita fl-Artikolu 26(1) tar-Regolament (KE) Nru 104/2000, il-prezz tal-produttur tal-Unjoni għas-sena tas-sajd 2013 għandu jiġi ffissat,Na podlagi meril, opredeljenih v prvi in drugi alinei člena 18(2), in v skladu s postopkom iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 bi bilo treba prilagoditi proizvodno ceno za Unijo za ribolovno leto 2013 –
Għas-sena tas-sajd mill-1 ta’ Jannar sal-31 ta’ Diċembru 2013, il-prezzijiet ta’ gwida kif stipulati fl-Artikolu 18(1) tar-Regolament (KE) Nru 104/2000 għandhom jiġu stabbiliti kif imniżżel fl-Anness I ta’ dan ir-Regolament.Za ribolovno leto od 1. januarja do 31. decembra 2013 se priporočene cene iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določijo v skladu s Prilogo I k tej uredbi.
Għas-sena tas-sajd mill-1 ta’ Jannar sal-31 ta’ Diċembru 2013, il-prezzijiet tal-produttur tal-Unjoni kif stipulati fl-Artikolu 26(1) tar-Regolament (KE) Nru 104/2000 għandhom jiġu stabbiliti kif imniżżel fl-Anness II ta’ dan ir-Regolament.Za ribolovno leto od 1. januarja do 31. decembra 2013 se proizvodne cene za Unijo iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 določijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
ĠU L 144, 31.5.2006, p. 15.UL L 144, 31.5.2006, str. 15.
Prodotti elenkati fl-Annessi I u II tar-Regolament (KE) Nru 104/2000Proizvodi iz prilog I in II k Uredbi (ES) št. 104/2000
AnnessiPriloge
Preżentazzjoni kummerċjaliProdajne označbe

Want to see more? Purchase TTMEM.com full membership