| Source | Target | | Taxxi fuq l-introjtu | Davki iz dobička |
| Għandhom jiżdiedu l-paragrafi 51B u 51C u l-eżempju li ġej kif ukoll il-paragrafi 51D, 51E, 98 u99. | Dodajo se 51.B člen, 51.C člen in zgled, ki jima sledi, ter 51.D, 51.E, 98. in 99. člen. |
| DEFINIZZJONIJIET | OPREDELITVE |
| Il-bażi għat-taxxa | Davčna osnova |
| 10 Fejn il-bażi għat-taxxa ta’ assi jew obbligazzjoni ma tkunx ċara minnufih, huwa utli li jiġi kkunsidrat il-prinċipju fundamentali li fuqu huwa bbażat dan l-Istandard: li entità għandha, b’ċerti eċċezzjonijiet limitati tirrikonoxxi obbligazzjoni (assi) ta’ taxxa differita kull meta l-irkupru jew is-saldu tal-ammont miżmum fil-kotba ta’ assi jew obbligazzjoni jrendi l-pagamenti futuri tat-taxxa akbar (iżgħar) milli kienu jkunu kieku tali rkupru jew saldu ma kellu jkollu ebda konsegwenzi fiskali. | 10 Kjer davčna osnova sredstva ali obveznosti ni takoj očitna, je koristno upoštevati temeljno načelo, na katerem temelji ta standard, in sicer, da mora podjetje z nekaterimi omejenimi izjemami pripoznati odloženo obveznost (terjatev) za davek, če bo povrnitev ali poravnava knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti povzročila v prihodnosti večje (manjše) plačilo davka, kot če povrnitev ali poravnava ne bi imela nobenih davčnih posledic. |
| L-eżempju C li jsegwi l-paragrafu 51A juri ċirkustanzi fejn jista’ jkun utli li jiġi kkunsidrat dan il-prinċipju fundamentali, pereżempju, meta l-bażi għat-taxxa ta’ assi jew obbligazzjoni tkun tiddependi fuq il-mod mistenni li jsir l-irkupru jew is-saldu. | Zgled C, ki sledi 51.A členu, prikazuje okoliščine, ko utegne biti koristno upoštevati to temeljno načelo, na primer kadar je davčna osnova kakega sredstva ali obveznosti odvisna od pričakovanega načina povrnitve ali poravnave. |
| KEJL | MERJENJE |
| F’xi ġuriżdizzjonijiet, il-mod li bih entità tirkupra (ssalda) l-ammont miżmum fil-kotba ta’ xi assi (obbligazzjoni) jista’ jaffettwa waħda minn dawn li ġejjin jew it-tnejn li huma: | V nekaterih jurisdikcijah način, na katerega podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost svojega sredstva (obveznosti), lahko vpliva na eno izmed naslednjega ali na oboje: |
| ir-rata ta’ taxxa applikabbli meta l-entità tirkupra (ssalda) l-ammont miżmum fil-kotba tal-assi (obbligazzjoni); kif ukoll | davčno stopnjo, ki se uporablja, ko podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost sredstva (obveznosti), in |
| il-bażi għat-taxxa tal-assi (obbligazzjoni). | na davčno osnovo sredstva (obveznosti). |
| F’dawn il-każijiet, l-entità tkejjel l-obbligazzjonijiet ta’ taxxa differita u l-assi ta’ taxxa differita billi tuża r-rata tat-taxxa u l-bażi għat-taxxa li huma konsistenti mal-mod mistenni li jsir l-irkupru jew is-saldu. | V takšnih primerih podjetje izmeri odložene obveznosti in terjatve za davek z uporabo davčne stopnje in davčne osnove, ki sta skladni s pričakovanim načinom povrnitve ali poravnave. |
| Eżempju A | Zgled A |
| Oġġett ta’ proprjetà, impjant u tagħmir għandu ammont miżmum fil-kotba ta’ 100 u bażi għat-taxxa ta’ 60. | Opredmeteno osnovno sredstvo ima knjigovodsko vrednost 100 in davčno osnovo 60. |
| Tapplika rata ta’ taxxa ta’ 20 % jekk l-oġġett jinbiegħ u tapplika ratata’ taxxa ta’ 30 % għal introjtu ieħor. | Davčna stopnja 20 % se uporabi, če se sredstvo proda, davčna stopnja 30 % pa za druge dohodke. |
| L-entità tirrikonoxxi obbligazzjoni ta’ taxxa differita ta’ 8 (40 bl-20 %) jekk tistenna li tbigħ l-oġġett mingħajr aktar użu u obbligazzjoni ta’ taxxa differita ta’ 12 (40 bit-30 %) jekk tistenna li żżomm l-oġġett u li tirkupra l-ammont miżmum fil-kotba tiegħu permezz tal-użu. | Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek v višini 8 (20 % od 40), če pričakuje, da bo prodalo sredstvo brez nadaljnje uporabe, in odloženo obveznost za davek v višini 12 (30 % od 40), če pričakuje, da bo sredstvo zadržalo in povrnilo njegovo knjigovodsko vrednost z uporabo. |
| Eżempju B | Zgled B |
| Oġġett ta’ proprjetà, impjant u tagħmir b’kost ta’ 100 u b’ammont miżmum fil-kotba ta’ 80 huwa rivalutat għal 150. | Opredmeteno osnovno sredstvo ima nabavno vrednost 100 in knjigovodska vrednost 80 je prevrednotena na 150. |
| Ma jsir l-ebda aġġustament ekwivalenti għal skopijiet ta’ taxxa. | Za davčne namene ni ustrezne prilagoditve. |
| Id-deprezzament kumulattiv għal skopijiet ta’ taxxa huwa 30 u r-rata tat-taxxa hija 30 %. | Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti za davčne namene je 30 in davčna stopnja 30 %. |
| Jekk l-oġġett jinbiegħ għal aktar mill-kost, id-deprezzament kumulattiv relatat mat-taxxa ta’ 30 jiddaħħal fl-introjtu taxxabbli iżda r-rikavat mill-bejgħ li jeċċedi l-kost ma jkunx taxxabbli. | Če se bo sredstvo prodalo za več kot nabavno vrednost, bo kumulativni amortizacijski popravek vrednosti 30 vključen v obdavčljivi dobiček, toda izkupiček nad nabavno vrednostjo ne bo obdavčljiv. |
| Il-bażi għat-taxxa tal-oġġett hija 70 u hemm differenza temporanja taxxabbli ta’ 80. | Davčna osnova sredstva je 70 in zato obstaja obdavčljiva začasna razlika 80. |
| Jekk l-entità tistenna li tirkupra l-ammont miżmum fil-kotba bl-użu tal-oġġett, din għandha tiġġenera introjtu taxxabbli ta’ 150, iżda tkun tista’ tnaqqas biss deprezzament ta’ 70. | Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. |
| Abbażi ta’ dan, hemm obbligazzjoni ta’ taxxa differita ta’ 24 (80 bit-30 %). | Na tej podlagi je odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80). |
| Jekk l-entità tistenna li tirkupra l-ammont miżmum fil-kotba billi tbigħ immedjatament l-oġġett għal rikavat ta’ 150, l-obbligazzjoni ta’ taxxa differita tinħadem kif ġej: | Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, izračuna odloženo obveznost za davek tako: |
| Differenza Temporanja Taxxabbli | Obdavčljiva začasna razlika |
| Rata tat-Taxxa | Davčna stopnja |
| Obbligazzjoni ta’ Taxxa Differita | Odložena obveznost za davek |
| Deprezzament kumulattiv għat-taxxa | Kumulativna davčna amortizacija |
| Rikavati li jaqbżu l-kost oriġinali | Izkupiček nad nabavno vrednostjo |
| żero | nič |
| (nota: skont il-paragrafu 61A, it-taxxa differita addizzjonali li tirriżulta mir-rivalwazzjoni tiġi rrikonoxxuta f'introjtu komprenżiv ieħor) | (pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu). |
| Eżempju C | Zgled C |
| Il-fatti huma bħal fl-eżempju B, ħlief li jekk l-oġġett jinbiegħ għal aktar mill-kost, id-deprezzament kumulattiv għat-taxxa jiddaħħal fl-introjtu taxxabbli (intaxxat bit-30 %) u r-rikavat mill-bejgħ jiġi ntaxxat bl-40 %, wara li jitnaqqas il-kost aġġustat għall-inflazzjoni ta’ 110. | Podatki so enaki kot v zgledu B, razen da, če se sredstva prodajo za več kot za nabavno vrednost, se kumulativna davčna amortizacija vključi v obdavčljivi dobiček (obdavčen s 30 %) in čisti izkupiček obdavči s 40 % po odbitku za inflacijo prilagojene nabavne vrednosti 110. |
| Fuq din il-bażi, il-bażi għat-taxxa hija ta’ 70, hemm differenza temporanja taxxabbli ta’ 80 u hemm obbligazzjoni ta’ taxxa differita ta’ 24 (80 bit-30 %), bħal fl-eżempju B. | Na tej podlagi je davčna osnova 70, obdavčljiva začasna razlika 80 in odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80) kot v zgledu B. |
| Jekk l-entità tistenna li tirkupra l-ammont miżmum fil-kotba billi tbigħ immedjatament l-oġġett għal rikavat ta’ 150, l-entità tkun tista’ tnaqqas il-kost indiċjat ta’ 110. | Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, lahko odšteje indeksirano nabavno vrednost 110. |
| Ir-rikavat nett ta’ 40 jiġi ntaxxat bl-40 %. | Čisti izkupiček 40 bo obdavčen s 40 %. |
| Barra minn dan, id-deprezzament kumulattiv għat-taxxa ta’ 30 jiddaħħal f'introjtu taxxabbli u jiġi ntaxxat bit-30 %. | Poleg tega bo kumulativna davčna amortizacija 30 vključena v obdavčljivi dobiček in obdavčena s 30 %. |
| Fuq din il-bażi, il-bażi għat-taxxa hija ta’ 80 (110 nieqes 30), hemm differenza temporanja taxxabbli ta’ 70 u hemm obbligazzjoni ta’ taxxa differita ta’ 25 (40 bl-40 % u 30 bit-30 %). | Na tej podlagi je davčna osnova 80 (110 manj 30), obdavčljiva začasna razlika 70 in obdavčljiva obveznost za davek 25 (40 % od 40 in 30 % od 30). |
| Jekk il-bażi għat-taxxa ma toħroġx b’mod ċar mal-ewwel f’dan l-eżempju, ikun ta’ għajnuna jekk wieħed iqis il-prinċipju fundamentali stabbilit fil-paragrafu 10. | Če v tem zgledu davčna osnova ni takoj očitna, lahko koristi upoštevanje temeljnega načela, določenega v 10. členu. |
| Jekk obbligazzjoni ta’ taxxa differita jew assi ta’ taxxa differita jirriżulta minn assi li mhuwiex deprezzabbli mkejjel skont il-mudell ta’ rivalwazzjoni fl-IAS 16, il-kejl tal-obbligazzjoni tat-taxxa differita jew tal-assi tat-taxxi differita għandhom jirriflettu l-konsegwenzi fiskali tal-irkupru tal-ammont miżmum fil-kotba tal-assi li mhuwiex deprezzabbli peremzz ta’ bejgħ, irrispettivament mill-bażi tal-kejl tal-ammont miżmum fil-kotba ta’ dak l-assi. | Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz neamortizirljivega sredstva, ki se meri z uporabo modela za prevrednotenje v MRS 16, merjenje odložene obveznosti ali terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti neamortizirljivega sredstva prek prodaje, ne glede na podlago merjenja knjigovodske vrednosti tega sredstva. |
| Għaldaqstant, jekk il-liġi tat-taxxa tispeċifika rata ta’ taxxa applikabbli għall-ammont taxxabbli derivat mill-bejgħ ta’ assi li tkun differenti mir-rata ta’ taxxa applikabbli għall-ammont taxxabbli derivat mill-użu ta’ assi, tiġi applikata l-ewwel rata meta titkejjel l-obbligazzjoni jew assi ta’ taxxa differita relatata ma’ assi li mhuwiex deprezzabbli. | Torej če zakon o davku določa, da se davčna stopnja, uporabljena na obdavčljivi znesek, ki izhaja iz prodaje sredstva, razlikuje od davčne stopnje, uporabljene na obdavčljivi znesek, ki izhaja iz uporabe sredstva, se pri merjenju odložene obveznosti ali terjatve za davek, ki se nanaša na neamortizirljivo sredstvo, uporabi prva izmed njiju. |
| Jekk obbligazzjoni jew assi ta’ taxxa differita tirriżulta minn proprjetà għall-investiment li titkejjel permezz tal-mudell tal-valur ġust fl-IAS 40, ikun hemm suppożizzjoni konfutabbli li l-ammont miżmum fil-kotba tal-proprjetà tal-investiment se jiġi rkuprat mill-bejgħ. | Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz naložbene nepremičnine, ki se meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine povrnjena s prodajo. |
| Skont dan, sakemm is-suppożizzjoni ma tiġix kkonfutata, il-kejl tal-obbligazzjoni tat-taxxa differita jew tal-assi tat-taxxi differita għandu jirrifletti l-konsegwenzi fiskali tal-irkupru kollu tal-ammont miżmum fil-kotba tal-proprjetà tal-investiment mill-bejgħ. | V skladu s tem, razen če ni predpostavka ovržena, merjenje odložene obveznosti ali terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti naložbene nepremičnine v celoti prek prodaje. |
| Din is-suppożizzjoni tiġi kkonfutata jekk il-proprjetà tal-investiment tkun deprezzabbli u tinżamm f'mudell kummerċjali li l-għan tiegħu jkun li jiġu kkunsmati l-benefiċċji ekonomiċi kollha li jkunu jinsabu fil-proprjetà tal-investiment matul iż-żmien, minflok mill-bejgħ. | Ta predpostavka je ovržena, če je naložbena nepremičnina amortizirljiva in je znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi naložbene nepremičnine, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo. |
| Jekk is-supożizzjoni tiġi kkonfutata, għandhom jiġi segwiti r-rekwiżiti tal-paragrafu 51 u 51A. | Če je predpostavka ovržena, se upoštevajo zahteve iz 51. člena in 51.A člena. |
| Eżempju li jispjega l-paragrafu 51C | Zgled, ki pojasnjuje 51.C člen |
| Proprjetà tal-investiment għandha kost ta’ 100 u valur ġust ta’ 150. | Naložbena nepremičnina ima nabavno vrednost 100 in pošteno vrednost 150. |
| Titkejjel permezz tal-mudell tal-valur ġust fl-IAS 40. | Meri se z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40. |
| Hija magħmula minn art b'kost ta’ 40 u valur ġust ta’ 60 u minn bini b'kost ta’ 60 u valur ġust ta’ 90. | Zajema zemljišče z nabavno vrednostjo 40 in pošteno vrednostjo 60 ter zgradbo z nabavno vrednostjo 60 in pošteno vrednostjo 90. |
| L-art għandha ħajja utli bla limitu. | Zemljišče ima neomejeno dobo koristnosti. |
| Id-deprezzament kumulattiv tal-bini għall-iskopijiet ta’ taxxa huwa 30. | Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti zgradbe pri obračunu davka je 30. |
| Tibdiliet l ma jseħħux fil-valur ġust tal-proprjetà tal-investiment ma jaffettwawx il-profitt taxxabbli. | Neuresničene spremembe poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne vplivajo na obdavčljivi dobiček. |
| Jekk il-proprjetà tal-investiment tinbiegħ għal aktar mill-kost, ir-rivers tad-deprezzament kumulattiv tat-taxxa ta’ 30 jiddaħħal fil-profitt taxxabbli u jkun intaxxat b'rata ordinarja ta’ 30 %. | Če se naložbena nepremičnina proda za več kot za nabavno vrednost, se razveljavitev kumulativne davčne amortizacije v višini 30 vključi v obdavčljivi dobiček in je obdavčena po običajni davčni stopnji 30 %. |
| Għar-rikavat mill-bejgħ ogħla mill-kost, il-liġi tat-taxxa tispeċifika rati tat-taxxa ta’ 25 % għall-assi miżmuma għal anqas minn sentejn u ta’ 20 % għal assi miżmuma għal sentejn jew aktar. | Za prihodke od prodaje, ki presegajo nabavno vrednost, je v skladu z davčnim pravom določena davčna stopnja 25 % za sredstva, ki so v lasti manj kot dve leti, in 20 % za sredstva, ki so v lasti dve leti ali več. |
| Peress li l-proprjetà tal-investiment titkejjel bil-mudell tal-valur ġust fl-IAS 40, teżisti suppożizzjoni konfutabbli li l-entità ser tirkupra l-ammont kollu miżmum fil-kotba tal-proprjetà tal-investiment mill-bejgħ. | Ker se naložbena nepremičnina meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo podjetje ponovno pridobilo celotno knjigovodsko vrednost naložbene nepremičnine s prodajo. |
| Jekk din is-suppożizzjoni ma tiġix ikkonfutata, it-taxxa differita tirrifletti l-konsegwenzi fiskali tal-irkupru kollu tal-ammont miżmum fil-kotba permezz tal-bejgħ, anki jekk l-entità tistenna li ddaħħal introjtu mill-kiri tal-proprjetà qabel il-bejgħ. | Če se ta predpostavka ne ovrže, odloženi davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti v celoti prek prodaje, čeprav podjetje pričakuje, da bo zaslužilo prihodke od najemnin za nepremičnino pred prodajo. |
| Il-bażi tat-taxxa tal-art jekk tinbiegħ hija 40 u hemm differenza temporanja taxxabbli ta’ 20 (60-40). | Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60 – 40). |
| Il-bażi tat-taxxa tal-bini jekk jinbiegħ hija 30 (90-30) u hemm differenza temporanja taxxabbli ta’ 60 (90-30). | Davčna osnova zgradbe, če se proda, je 30 (60 – 30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90 – 30). |
| Bħala riżultat, id-differenza temporanja taxxabbli totali marbuta mal-proprejtà tal-investiment hija 80 (20+60). | Tako je skupna obdavčljiva začasna razlika, ki se nanaša na naložbeno nepremičnino 80 (20 + 60). |
| Skont il-paragrafu 47, ir-rata tat-taxxa hija r-rata li hija mistennija tapplika għall-perjodu meta titneħħa l-proprjetà tal-investiment. | V skladu s 47. členom je davčna stopnja stopnja, za katero se pričakuje, da se bouporabljala v obdobju, ko bo naložbena nepremičnina realizirana. |
