| Source | Target | | Għalhekk, l-obbligazzjoni tat-taxxa differita li tirriżulta tinħadem kif ġej, jekk l-entità tistenna li tbigħ il-proprjetà wara li żżommha għal aktar minn sentejn: | Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti več kot dve leti, se iz tega izhajajoča odložena obveznost za davek izračuna, tako: |
| Jekk l-entità tistenna li tbigħ il-proprjetà wara li żżommha għal anqas minn sentejn, il-komputazzjoni ta’ hawn fuq tiġi emendata b'tali mod li tapplika rata ta’ taxxa ta’ 25 %, minflok 20 %, għar-rikavat li jaqbeż il-kost. | Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti manj kot dve leti, se za prihodke, ki presegajo nabavno vrednost, zgoraj navedeni izračun spremeni, tako da se uporablja davčna stopnja v višini 25 % namesto 20 %. |
| Jekk, minflok, l-entità żżomm il-bini skont mudell kummerċjali li l-għan tiegħu jkun li jiġu kkunsmati sostanzjalment il-benefiċċji ekonomiċi kollha li jkunu jinsabu fil-bini matul iż-żmien, minflok mill-bejgħ, din is-suppożizzjoni tiġi kkonfutat għall-bini. | Če ima namesto tega podjetje zgradbo znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi zgradbe, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo, se ta predpostavka ovrže. |
| Madankollu, l-art mhijex deprezzabbli. | Vendar zemljišče ni amortizirljivo. |
| Għalhekk is-suppożizzjoni tal-irkupru mill-bejgħ ma tiġix ikkonfutata għall-art. | Zato predpostavka povrnitve s prodajo ni ovržena za zemljišče. |
| Isegwi li l-obbligazzjoni tat-taxxa differita tkun tirriffletti l-konsegwenzi fiskali tal-irkupru tal-ammont miżmum fil-kotba tal-bini mill-użu u l-ammont miżmum fil-kotba tal-art mill-bejgħ. | Iz tega sledi, da bi odložena obveznost za davek odražala davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti zgradbe prek uporabe in knjigovodske vrednosti zemljišča prek prodaje. |
| Il-bażi tat-taxxa tal-bini jekk jintuża hija 30 (60-30) u hemm differenza taxxabbli temporanja ta’ 60 (90-30), li tirriżulta f'obbligazzjoni ta’ taxxa differita ta’ 18 (60 b'30 %). | Davčna osnova zgradbe, če se uporablja, je 30 (60–30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90–30), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 18 (30 % od 60). |
| Il-bażi tat-taxxa tal-art jekk tinbiegħ hija 40 u hemm differenza taxxabbli temporanja ta’ 20 (60-40), li tirriżulta f'obbligazzjoni tat-taxxa differita ta’ 4 (20 b'20 %). | Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60–40), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 4 (20 % od 20). |
| Bħala riżultat, jekk is-suppożizzjoni tal-irkupru mill-bejgħ tiġi kkonfutata għall-bini, l-obbligazzjoni tat-taxxa differita marbuta mal-proprejtà tal-investiment hija 22 (18 + 4). | Posledično, če je predpostavka povrnitve s prodajo za zgradbo ovržena, je odložena obveznost za davek v zvezi z naložbeno nepremičnino 22 (18 + 4). |
| Is-suppożizzjoni konfutabbli fil-paragrafu 51C tapplika wkoll meta obbligazzjoni ta’ taxxa differita jew assi ta’ taxxa differita jirriżulta mill-kejl tal-proprjetà tal-investiment f'kombinazzjoni ta’ negozju jekk l-entità ser tuża l-mudell tal-valur ġust meta sussegwentament tkejjel dik il-proprjetà tal-investiment. | Izpodbitna postavka iz 51.C člena se uporablja tudi, če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz merjenja naložbene nepremičnine v poslovni združitvi, če bo podjetje uporabilo model poštene vrednosti, ko bo pozneje merilo to naložbeno nepremičnino. |
| Il-paragrafi 51B–51D ma jibdlux ir-rekwiżiti li jiġu applikati l-prinċipji fil-paragrafi 24–33 (differenzi temporanji deduċibbli) u l-paragrafi 34–36 (telf ta’ taxxa mhux użat u krediti ta’ taxxa mhux użati) ta’ dan l-Istandard meta jiġu rrikonoxxuti u jitkejlu l-assi tat-taxxa differiti. | B–51.D členi ne spreminjajo zahtev, da se morajo uporabljati načela iz 24.–33. člena (odbitne začasne razlike) in 34.–36. člena (neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi) tega standarda pri pripoznavanju in merjenju odloženih terjatev za davek. |
| 98 Il-paragraph 52 ġie rrinumerat 51A, il-paragrafu 10 u l-eżempji li jsegwu l-paragrafu 51A ġew emendati, u l-paragrafi 51B u 51C u l-eżempju sussegwenti u l-paragrafi 51D, 51E u 99 żdiedu bit-Taxxa Differita: Irkupru tal-Assi Sottostanti, maħruġ f'Diċembru 2010. | 98 52. člen je bil preštevilčen v 51.A člen, 10. člen in zgledi po 51.A členu so bili spremenjeni, dodani so bili 51.B člen in 51.C člen in zgled, ki mu sledi, ter 51.D, 51.E in 99. člen, in sicer z Odloženim davkom: povrnitev temeljnih sredstev, ki je bil izdan decembra 2010. |
| Entità għandha tapplika dawk l-emendi għal perjodi annwali li jibdew fl-1 ta’ Jannar 2012 jew wara. | Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2012 ali pozneje. |
| Jekk entità tapplika l-emendi għal perjodu abkar, hija għandha tiddivulga dak il-fatt. | Če podjetje uporablja te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. |
| IRTIRAR TAL-SIC -21 | PREKLIC SOP-21 |
| 99 L-emendi li saru mit-Taxxa Differita: Irkupru tal-Assi Sottostanti, maħruġ f'Diċembru 2010, jieħu post l-Interpretazzjoni 21 tas-SIC Taxxi fuq l-introjtu—Irkuprar ta’ Assi Rivalutati Mhux Deprezzabbli. | 99 Spremembe z Odloženim davkom: povrnitev temeljnih sredstev, ki je bil izdan decembra 2010, nadomestijo SOP-ovo pojasnilo 21 Davek od dobička – povrnitev prevrednotenih neamortizirljivih sredstev. |
| jistabilixxi f’IFRS wieħed qafas għall-kejltal-valur ġust; u | je določen okvir za merjenje poštene vrednosti v enem MSRP in |
| jitlob divulgazzjoni dwar il-kejl tal-valur ġust. | se zahtevajo razkritja o merjenjih poštene vrednosti. |
| Għal assi u obbligazzjonijiet oħrajn, tranżazzjonijiet osservabbli tas-suq jew informazzjoni tas-suq jistgħu ma jkunux disponibbli. | Za druga sredstva in obveznosti pomembne tržne transakcije in tržne informacije morda niso na voljo. |
| Madankollu, l-għan tal-kejl tal-valur ġust fiż-żewġ każijiet huwa l-istess — li jiġi stmat il-prezz li bih isseħħ tranżazzjoni ordinata għall-bejgħ tal-assi jew għat-trasferiment tal-obbligazzjoni bejn il-parteċipanti fis-suq fid-data tal-kejl taħt il-kundizzjonijiet kurrenti tas-suq (jiġifieri prezz ta’ ħruġ fid-data tal-kejl mill-perspettiva ta’ parteċipant fis-suq li jkollu l-assi jew li minnu tkun dovuta l-obbligazzjoni). | Vendar je cilj merjenja poštene vrednosti v obeh primerih enak, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena na datum merjenja z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost). |
| 3 Meta ma jkunx osservabbli prezz għal assi jew obbligazzjoni identika, entità għandha tkejjel il-valur ġust permezz ta’ teknika oħra ta’ valwazzjoni li tagħmel l-aħjar użu minn inputs osservabbli u tnaqqas l-użu ta’ inputs mhux osservabbli. | 3 Kadar cene za enako sredstvo ali obveznost ni mogoče opazovati, podjetje izmeri pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti, s katero se čim bolj spodbudi uporaba ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omeji uporaba neopazovanih vložkov. |
| Minħabba li l-valur ġust huwa kejl ibbażat fuq is-suq, dan jitkejjel permezz tas-suppożizzjonijiet li jużaw il-parteċipanti fis-suq meta jipprezzaw l-assi jew tal-obbligazzjoni, inklużi suppożizzjonijiet dwar ir-riskju. | Ker merjenje poštene vrednosti temelji na tržni meri, se meri z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih. |
| B’hekk, l-intenzjoni ta’ entità li żżomm xi assi jew li ssalda jew tissodisfa mod ieħor l-obbligazzjoni ma tkunx rilevanti meta jitkejjel il-valur ġust. | Zato namen podjetja, da bi imelo v lasti sredstvo aliporavnalo ali na drug način izpolnilo obveznost, pri merjenju poštene vrednosti ni pomemben. |
| 4 Id-definizzjoni ta’ valur ġust tiffoka fuq assi u obbligazzjonijiet minħabba li huma suġġett primarju tal-kejl kontabilistiku. | 4 Opredelitev poštene vrednosti se osredotoča na sredstva in obveznosti, ker so glavni predmet računovodskega merjenja. |
| Barra minn hekk, dan l-IFRS għandu jiġi applikat għall-istrumenti azzjonarji tal-entità stess imkejla skont il-valur ġust. | Poleg tega se mora ta MSRP uporabljati za lastne kapitalske instrumente podjetja, izmerjene po pošteni vrednosti. |
| KAMP TA’ APPLIKAZZJONI | PODROČJE UPORABE |
| Dan l-IFRS japplika meta IFRS ieħor ikun jeħtieġ jew jippermetti kejl tal-valur ġust jew divulgazzjonijiet dwar il-kejl tal-valur ġust (u kejl, bħall-valur ġust wara li jitnaqqsu l-kostijiet tal-bejgħ, ibbażat fuq il-valur ġust jew id-divulgazzjonijiet dwar dak il-kejl), ħlief kif speċifikat fil-paragrafi 6 u 7. | Ta MSRP se uporablja, kadar se v drugem MSRP zahtevajo ali dovolijo merjenja poštene vrednosti ali razkritja o merjenjih poštene vrednosti (in merjenja, kot je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ki temeljijo na pošteni vrednosti, ali razkritja o teh merjenjih), razen kot je določeno v 6. in 7. členu. |
| 6 L-obbligi ta’kejl u divulgazzjoni ta’ dan l-IFRS ma japplikawx f’dan li ġej: | 6 Zahteve v zvezi z merjenjem in razkritjem iz tega MSRP se ne uporabljajo za: |
| tranżazzjonijiet ta’ pagamenti bbażati fuq l-ishma fl-ambitu tal-IFRS 2 Pagament ibbażat fuq l-ishma; | plačilne transakcije na podlagi delnic, ki spadajo na področje MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic; |
| tranżazzjonijiet ta’ kiri fl-ambitu tal-IAS 17 Kuntratti ta’ kera; u | transakcije najema, ki spadajo na področje MRS 17 Najemi in |
| kejl li jkollu xi similaritajiet mal-valur ġust iżda li ma jkunx il-valur ġust, bħall-valur nett realizzabbli fl-IAS 2 Inventarjus jew il-valur użat fl-IAS 36 Indeboliment tal-Assi. | merjenja, ki so delno podobna pošteni vrednosti, vendar ne gre za pošteno vrednost, kot sta čista iztržljiva vrednost v MRS 2 Zaloge ali vrednost pri uporabi v MRS 36 Oslabitev sredstev. |
| 7 Id-divulgazzjonijiet meħtieġa minn dan l-IFRS ma jkunux meħtieġa għal dawn li ġejjin: | 7 Razkritja, ki se zahtevajo v tem MSRP, se ne zahtevajo za: |
| assi tal-pjan imkejla skont il-valur ġust skont l-IAS 19 Benefiċċji tal-impjegati; | sredstva programa, izmerjena po pošteni vrednosti v skladu z MRS 19 Zaslužki zaposlencev; |
| investimenti fi pjan ta’ benefiċċji tal-irtirar imkejla skont il-valur ġust skont l-IAS 26 Kontabilità u Rapportar minn Pjanijiet ta’ Benefiċċju tal-Irtirar; u | naložbe pokojninskega programa, izmerjene po pošteni vrednosti v skladu z MRS 26 Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov ter |
| assi li għalihom l-ammont rekuperabbli jkun l-valur ġust wara li jitnaqqsu l-kostijiet tad-disponiment skont l-IAS 36. | sredstva, katerih nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, v skladu z MRS 36. |
| 8 Il-qafas tal-kejl tal-valur ġust deskritt f’dan l-IFRS japplika kemm għall-kejl inizjali kif ukoll dak sussegwenti jekk il-valur ġust ikun meħtieġ jew permess minn IFRS oħrajn. | 8 Okvir za merjenje poštene vrednosti, ki je opisan v tem MSRP, velja za začetno in naknadno merjenje, če se poštena vrednost zahteva ali dovoli v skladu z drugimi MSRP. |
| Definizzjoni ta’ valur ġust | Opredelitev poštene vrednosti |
| Dan l-IFRS jiddefinixxi l-valur ġust bħala l-prezz irċevut sabiex jinbiegħ assi jew li jitħallas għat-trasferiment ta’ obbligazzjoni fi tranżazzjoni ordinata bejn il-parteċipanti fis-suq fid-data tal-kejl. | V tem MSRP je poštena vrednost opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. |
| 10 Il-paragrafu B2 jiddeskrivi l-approċċ kumplessiv tal-kejl tal-valur ġust. | 10 V B2. členu je opisan splošen način merjenja poštene vrednosti. |
| L-assi jew l-obbligazzjoni | Sredstvo ali obveznost |
| Il-kejl tal-valur ġust huwa għal assi jew obbligazzjoni partikolari. | Merjenje poštene vrednosti se izvaja za določeno sredstvo ali obveznost. |
| Għalhekk, meta tkun qiegħda tkejjel il-valur ġust entità għandha tikkunsidra l-karatteristiċi tal-assi jew tal-obbligazzjoni jekk il-parteċipanti fis-suq jikkunsidraw dawk il-karatteristiċi meta jipprezzaw l-assi jew tal-obbligazzjoni fid-data tal-kejl. | Zato mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti upoštevati značilnosti sredstva ali obveznosti, če bi udeleženci na trgu te značilnosti upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti na datum merjenja. |
| Dawn il-karatteristiċi jinkludu, pereżempju, dawn li ġejjin: | Te značilnosti na primer vključujejo: |
| il-kundizzjoni u l-post tal-assi; u | stanje in lokacijo sredstva ter |
| ir-restrizzjonijiet, jekk ikun hemm, fuq il-bejgħ u l-użu tal-assi. | morebitne omejitve v zvezi s prodajo ali uporabo sredstva. |
| 12 L-effett ta’ karatteristika partikolari fuq il-kejl ivarja skont kif dik il-karatteristika tiġi kkunsidrata mill-parteċipanti fis-suq. | 12 Učinek na merjenje, ki izhaja iz določene značilnosti, se razlikuje glede na to, na kakšen način bi udeleženci na trgu upoštevali to značilnost. |
| 13 L-assi jew l-obbligazzjoni mkejla skont il-valur ġust jista’ jkun wieħed minn dawn: | 13 Sredstvo ali obveznost, ki je izmerjena po pošteni vrednosti, je lahko: |
| assi jew obbligazzjoni awtonomi (eż. strument finanzjarju jew assi mhux finanzjarju); jew | samostojno sredstvo ali obveznost (npr. finančni instrument ali nefinančno sredstvo); ali |
| grupp ta’ assi, grupp ta’ obbligazzjonijiet jew grupp ta’ assi u obbligazzjonijiet (eż. unità li tiġġenera l-flus jew negozju). | skupina sredstev, skupina obveznosti ali skupina sredstev in obveznosti (npr. denar ustvarjajoča enota ali poslovni subjekt). |
| 14 Jekk l-assi jew l-obbligazzjoni jkunux assi jew obbligazzjoni awtonomi, grupp ta’ assi, grupp ta’ obbligazzjonijiet jew grupp ta’ assi u obbligazzjonijiet għall-finijiet ta’ rikonoxximent jew divulgazzjoni jiddependi fuq l-unità tal-kont tiegħu. | 14 Vprašanje, ali je sredstvo ali obveznost za namene pripoznavanja ali razkrivanja samostojno sredstvo ali obveznost, skupina sredstev, skupina obveznosti ali skupina sredstev in obveznosti, je odvisno od obračunske enote. |
| L-unità tal-kont għall-assi jew għall-obbligazzjoni għandha tkun stabilita skont l-IFRS li jeħtieġ jew jippermetti l-kejl tal-valur ġust, għajr kif ipprovdut f’dan l-IFRS. | Obračunska enota za sredstvo ali obveznost se določi v skladu z MSRP, v katerem je zahtevano ali dovoljeno merjenje poštene vrednosti, razen kot je določeno v tem MSRP. |
| It-tranżazzjoni | Transakcija |
| Kejl tal-valur ġust jassumi li l-assi jew l-obbligazzjoni titpartat fi tranżazzjoni ordinata bejn il-parteċipanti fis-suq għall-bejgħ tal-assi jew it-trasferiment tal-obbligazzjoni fid-data tal-kejl taħt il-kundizzjonijiet kurrenti tas-suq. | Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu za prodajo sredstva ali prenos obveznosti na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. |
| fl-assenza ta’ suq prinċipali, fl-iktar suq vantaġġuż għall-assi jew għall-obbligazzjoni. | na najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost, kadar ni glavnega trga. |
| 17 Entità m’għandhiex għalfejn tagħmel riċerka eżawrjenti tas-swieq kollha possibbli sabiex tidentifika s-suq prinċipali jew, fl-assenza ta’ suq prinċipali, l-aktar suq vantaġġuż, iżda għandha tikkunsidra l-informazzjoni kollha li tkun raġonevolment disponibbli. | 17 Podjetju ni treba izvesti obsežne raziskave vseh možnih trgov, da bi opredelilo glavni trg ali najugodnejši trg, kadar ni glavnega trga, vendar upošteva vse informacije, ki so razumnona voljo. |
| Fin-nuqqas ta’ prova kuntrarja, is-suq li fih normalment l-entità tidħol fi tranżazzjoni sabiex tbigħ l-assi jew tittrasferixxi l-obbligazzjoni jkun preżunt li jkun s-suq prinċipali jew, fl-assenza ta’ suq prinċipali, l-aktar suq vantaġġuż. | Če ni dokazov o nasprotnem, se predvideva, da je trg, na katerem bi podjetje običajno sklenilo transakcijo za prodajo sredstva ali prenos obveznosti, glavni trg, kadar ni glavnega trga, pa je to najugodnejši trg. |
| 18 Jekk ikun hemm suq prinċipali għall-assi jew għall-obbligazzjoni, il-kejl tal-valur ġust għandu jirrappreżenta l-prezz f’dak is-suq (kemm jekk il-prezz ikun osservabbli b’mod dirett jew stmat permezz ta’ teknika oħra ta’ valwazzjoni), anki jekk il-prezz f’suq differenti jkun potenzjalment aktar vantaġġuż fid-data tal-kejl. | 18 Če obstaja glavni trg za sredstvo ali obveznost, merjenje poštene vrednosti pomeni ceno na tem trgu (pri čemer je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti), čeprav je morda cena na datum merjenja na drugem trgu ugodnejša. |
| 19 L-entità għandu jkollha aċċess għas-suq prinċipali (jew l-aktar vantaġġuż) fid-data tal-kejl. | 19 Podjetje mora imeti dostop do glavnega (ali najugodnejšega) trga na datum merjenja. |
| Minħabba li entitajiet differenti (u negozji f’dawk l-entitajiet) b’attivitajiet differenti jistgħu jkollhom aċċess għal swieq differenti, is-suq prinċipali (jew l-aktar vantaġġuż) għall-istess assi jew obbligazzjoni jista’ jkun differenti għal entitajiet differenti (u negozji f’dawk l-entitajiet). | Ker imajo lahko različna podjetja (in poslovni subjekti v okviru teh podjetij) z različnimi dejavnostmi dostop do različnih trgov, se lahko glavni (ali najugodnejši) trg za isto sredstvo ali obveznost pri različnih podjetjih (in poslovnih subjektih v okviru teh podjetij) razlikuje. |
| Għaldaqstant, is-suq prinċipali (jew l-aktar vantaġġuż) (u għalhekk, il-parteċipanti fis-suq) għandu jkun ikkunsidrat mill-perspettiva tal-entità, biex b’hekk jikkunsidra differenzi bejn u fost l-entitajiet b’attivitajiet differenti. | Zato se glavni (ali najugodnejši) trg (in s tem udeleženci na trgu) upošteva z vidika podjetja, pri čemer se omogoči upoštevanje razlik med podjetji in znotraj podjetij z različnimi dejavnostmi. |
