| Source | Target | | 20 Għalkemm entità għandha tkun tista’ taċċessa s-suq, l-entità m’għandhiex għalfejn tkun tista’ tbigħ l-assi partikolari jew titrasferixxi l-obbligazzjoni partikolari fid-data tal-kejl sabiex tkun tista’ tkejjel il-valur ġust fuq il-bażi tal-prezz f’dak is-suq. | 20 Čeprav mora imeti podjetje omogočen dostop do trga, ni nujno, da je zmožno prodati posamezno sredstvo ali prenesti posamezno obveznost na datum merjenja, da lahko izmeri pošteno vrednost na podlagi cene na tem trgu. |
| 21 Anki meta ma jkunx hemm suq osservabbli li jipprovdi informazzjoni dwar l-ipprezzar dwar il-bejgħ ta’ assi jew it-trasferiment ta’ obbligazzjoni fid-data tal-kejl, kejl tal-valur ġust għandu jassumi li tranżazzjoni sseħħ f’dik id-data, ikkunsidrata mill-perspettiva ta’ parteċipant fis-suq li jkollu assi jew li minnu tkun dovuta l-obbligazzjoni. | 21 Čeprav ne obstaja opazovani trg, da bi se zagotovile informacije o cenah v zvezi s prodajo sredstva ali prenosom obveznosti na datum merjenja, se pri merjenju poštene vrednosti predpostavlja, da se transakcija izvede na ta datum, z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. |
| Dik it-tranżazzjoni preżunta tistabilixxi bażi għall-istima tal-prezz għall-bejgħ tal-assi jew għat-trasferiment tal-obbligazzjoni. | S to predpostavljeno transakcijo se določi podlaga za oceno cene za prodajo sredstva ali prenos obveznosti. |
| Parteċipanti fis-suq | Udeleženci na trgu |
| Entità għandha tkejjel il-valur ġust ta’ assi jew ta’ obbligazzjoni bis-suppożizzjonijiet li jużaw il-parteċipanti fis-suq meta jipprezzaw l-assi jew tal-obbligazzjoni, jekk wieħed jassumi li l-parteċipanti fis-suq jaġixxu fl-aħjar interess ekonomiku tagħhom. | Podjetje mora izmeriti pošteno vrednost sredstva ali obveznosti z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predpostavki, da udeleženci na trgu delujejo v svojem najboljšem gospodarskem interesu. |
| 23 Fl-iżvilupp ta’ dawk is-suppożizzjonijiet, entità ma jkollhiex għalfejn tidentifika parteċipanti fis-suq speċifiċi. | 23 Podjetju pri oblikovanju teh predpostavk ni treba opredeliti posameznih udeležencev na trgu. |
| Minflok, l-entità jkollha tidentifika karatteristiċi li jiddistingwu l-parteċipanti fis-suq b’mod ġenerali, filwaqt li tikkunsidra fatturi speċifiċi għal dawn kollha: | Podjetje mora namesto tega opredeliti značilnosti, na podlagi katerih se na splošno razlikuje med posameznimi udeleženci na trgu, ob upoštevanju dejavnikov, ki so značilni za vse navedeno: |
| l-assi jew l-obbligazzjoni; | sredstvo ali obveznost; |
| is-suq prinċipali (jew l-aktar vantaġġuż) għall-assi jew l-obbligazzjoni; u | glavni (ali najugodnejši) trg za sredstvo ali obveznost in |
| il-parteċipanti fis-suq ma’ min l-entità tidħol fi tranżazzjoni f’dak is-suq. | udeležence na trgu, s katerimi bi podjetje sklenilo transakcijo na tem trgu. |
| Il-prezz | Cena |
| Il-valur ġust huwa l-prezz li jkun riċevut sabiex jinbiegħ assi jew li jitħallas sabiex tiġi ttrasferita obbligazzjoni fi tranżazzjoni ordinata fis-suq prinċipali (jiġifieri prezz ta’ ħruġ) irrispettivament minn jekk dak il-prezz huwiex osservabbli b’mod dirett jew stmat permezz ta’ teknika ta’ valwazzjoni oħra. | Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena), ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. |
| 25 Il-prezz fis-suq prinċipali (jew l-aktar vantaġġuż) użat sabiex jitkejjel il-valur ġust tal-assi jew tal-obbligazzjoni m’għandux ikun aġġustat għall-kostijiet tat-tranżazzjoni. | 25 Cena na glavnem (ali najugodnejšem) trgu, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti sredstva ali obveznosti, se ne prilagodi zaradi transakcijskih stroškov. |
| Il-kostijiet tat-tranżazzjoni għandhom ikunu spjegati skont IFRS oħrajn. | Transakcijski stroški se morajo obračunati v skladu z drugimi MSRP. |
| Il-kostijiet tat-tranżazzjoni ma jkunux karatteristika ta’ assi jew obbligazzjoni; pjuttost, ikunu speċifiċi għal tranżazzjoni u jvarjaw skont kif entità tidħol fi tranżazzjoni għall-assi jew għall-obbligazzjoni. | Transakcijski stroški niso značilni za sredstvo ali obveznost, temveč so značilni za transakcijo in se razlikujejo glede na način, na katerega podjetje sklene transakcijo za sredstvo ali obveznost. |
| 26 Il-kostijiet tat-tranżazzjoni ma jinkludux l-kostijiet tat-trasport. | 26 Transakcijski stroški ne vključujejo stroškov prevoza. |
| Jekk il-post ikun karatteristika tal-assi (kif jista’ jkun il-każ, pereżempju, għal komodità), il-prezz fis-suq prinċipali (jew l-aktar vantaġġuż) għandu jkun aġġustat għall-kostijiet, jekk ikun hemm, li jridu jsiru biex l-assi jiġi ttrasportat mill-post kurrenti tiegħu lejn dak is-suq. | Če je lokacija značilna za sredstvo (kar morda na primer velja za blago), se cena na glavnem (ali najugodnejšem) trgu prilagodi zaradi stroškov, če obstajajo, do katerih bi prišlo zaradi prevoza sredstva z njegove trenutne lokacije na zadevni trg. |
| Applikazzjoni għal assi mhux finanzjarji | Uporaba za nefinančna sredstva |
| L-ogħla u l-aħjar użu għal assi mhux finanzjarji | Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstva |
| Il-kejl tal-valur ġust ta’ assi mhux finanzjarju jikkunsidra l-kapaċità ta’ parteċipant fis-suq li jiġġenera benefiċċji ekonomiċi billi juża l-assi fl-ogħla u l-aħjar użu tiegħu jew billi jbigħuh lil parteċipant ieħor li juża l-assi fl-ogħla u l-aħjar użu tiegħu. | Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi zadevno sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo. |
| 28 L-ogħla u l-aħjar użu ta’ assi mhux finanzjarju jikkunsidra l-użu li jkun fiżikament possibbli, legalment permissibbli u finanzjarjament vijabbli tal-assi, kif ġej: | 28 Pri največji in najboljši uporabi nefinančnega sredstva se upošteva uporaba sredstva, ki je fizično mogoča, zakonsko dovoljena in finančno izvedljiva, kot sledi: |
| Użu li jkun fiżikament possibbli jikkunsidra l-karatteristiċi fiżiċi tal-assi li l-parteċipanti fis-suq jikkunsidraw meta jipprezzaw l-assi (eż. il-post jew id-daqs tal-proprjetà). | pri uporabi, ki je fizično mogoča, se upoštevajo fizične značilnosti sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. lokacija ali velikost nepremičnine); |
| Użu li jkun legalment permissibbli jikkunsidra kwalunkwe restrizzjoni legali fuq l-użu tal-assi li l-parteċipanti fis-suq jikkunsidraw meta jipprezzaw l-assi (eż. ir-regolamenti dwar it-tqassim f’żoni applikabbli għal proprjetà). | pri uporabi, ki je zakonsko dovoljena, se upoštevajo vse pravne omejitve glede uporabe sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. urbanistični predpisi, ki veljajo za nepremičnino); |
| Użu li jkun finanzjarjament fattibbli jikkunsidra jekk l-użu tal-assi li jkun fiżikament possibbli u legalment permissibbli jiġġenerax introjtu adegwat jew flussi ta’ flus (filwaqt li jiġu kkunsidrati l-kostijiet ta’ konverżjoni tal-assi f’dak l-użu) sabiex jipproduċi redditu fuq l-investiment li l-parteċipanti fis-suq ikunu jeħtieġu minn investiment f’dak l-assi mqiegħed għal dak l-użu. | pri uporabi, ki je finančno izvedljiva, se upošteva, ali pri uporabi sredstva, ki je fizično mogoča in zakonsko dovoljena, nastane zadosten prihodek ali denarni tokovi (ob upoštevanju stroškov spremembe namembnosti sredstva za to uporabo), da se ustvari donos naložb, ki bi ga udeleženci na trgu zahtevali od naložbe v zadevno sredstvo, ki se uporablja za ta namen. |
| 29 L-ogħla u l-aħjar użu jiġi ddeterminat mill-perspettiva tal-parteċipanti fis-suq, anki jekk l-entità jkollha l-intenzjoni ta’ użu differenti. | 29 Največja in najboljša uporaba se določi z vidika udeležencev na trgu, čeprav podjetje načrtuje drugačno uporabo. |
| Madankollu, l-użu kurrenti ta’ entità ta’ assi mhux finanzjarju jitqies li jkun l-ogħla u l-aħjar użu sakemm is-suq jew fatturi oħrajn ma jissuġġerixxux li użu differenti minn parteċipanti fis-suq jimmassimizza l-valur tal-assi. | Vendar pa način, na katerega podjetje trenutno uporablja nefinančno sredstvo, velja za največjo in najboljšo uporabo sredstva, razen če tržni ali drugi dejavniki kažejo, da bi se s spremembo načina uporabe s strani udeležencev na trgu najbolj povečala vrednost sredstva. |
| 30 Sabiex tipproteġi l-pożizzjoni kompetittiva, jew għal raġunijiet oħrajn, entità jista’ jkollha l-intenzjoni li ma tużax b’mod attiv assi mhux finanzjarju miksub jew jista’ jkollha l-intenzjoni li ma tużax l-assi skont l-ogħla u l-aħjar użu tiegħu. | 30 Podjetje morda z namenom, da bi zaščitilo svoj konkurenčni položaj, ali zaradi drugih razlogov ne namerava dejavno uporabiti pridobljenega nefinančnega sredstva ali ga ne namerava uporabiti v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo. |
| Pereżempju, dan jista’ jkun il-każ ta’ assi intanġibbli miksub li l-entità tippjana li tuża b’mod difensiv billi ma tħallix lil oħrajn jużawh. | To bi lahko na primer veljalo za pridobljeno neopredmeteno sredstvo, ki ga podjetje namerava uporabljati obrambno, tako da njegovo uporabo prepreči ostalim. |
| Madankollu, l-entità għandha tkejjel il-valur ġust ta’ assi mhux finanzjarju billi tassumi l-ogħla u l-aħjar użu tiegħu mill-parteċipanti fis-suq. | Kljub temu mora podjetje izmeriti pošteno vrednost nefinančnega sredstva, pri čemer predvideva njegovo največjo in najboljšo uporabo s strani udeležencev na trgu. |
| Premessa ta’ valwazzjoni għall-assi mhux finanzjarji | Predpostavka za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev |
| 31 L-ogħla u l-aħjar użu ta’ assi mhux finanzjarju jistabilixxi l-premessa ta’ valwazzjoni użata biex jitkejjel il-valur ġust tal-assi, kif ġej: | 31 Z največjo in najboljšo uporabo nefinančnega sredstva se določi predpostavka za ocenjevanje vrednosti, ki se uporablja pri merjenju poštene vrednosti sredstva, kot sledi: |
| L-ogħla u l-aħjar użu ta’ assi mhux finanzjarju jista’ jipprovdi valur massimu lill-parteċipanti fis-suq permezz tal-użu tiegħu flimkien ma’ assi oħrajn bħala grupp (kif stallati jew ikkonfigurati mod ieħor għall-użu) jew ikkombinat ma’ assi jew obbligazzjonijiet oħra (eż. negozju). | z največjo in najboljšo uporabo nefinančnega sredstva se lahko zagotovi največja vrednost za udeležence na trgu prek uporabe sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi kot skupina (kot je nameščena ali drugače pripravljena za uporabo) ali v kombinaciji z drugimi sredstvi in obveznostmi (npr. poslovni subjekt); |
| Jekk l-ogħla u l-aħjar użu tal-assi jkun li l-assi jintuża flimkien ma’ assi oħrajn jew ma’ assi u obbligazzjonijiet oħrajn, il-valur ġust tal-assi jkun il-prezz li jkun riċevut fi tranżazzjoni kurrenti għall-bejgħ tal-assi jekk wieħed jassumi li l-assi ser jintuża ma’ assi oħrajn jew ma’ assi u obbligazzjonijiet oħra u li dawk l-assi u obbligazzjonijiet (jiġifieri l-assi komplimentari tiegħu u l-obbligazzjonijiet assoċjati) ikunu disponibbli għall-parteċipanti fis-suq. | če je največja in najboljša uporaba sredstva njegova uporaba v kombinaciji z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi, je poštena vrednost sredstva cena, ki bi se prejela v tekoči transakciji za prodajo sredstva, pri čemer se predpostavlja, da bi se sredstvo uporabilo z drugimi sredstvi ali drugimi sredstvi in obveznostmi ter da bi bila ta sredstva in obveznosti (tj. njegova dopolnilna sredstva in z njimi povezane obveznosti) na voljo udeležencem na trgu; |
| L-obbligazzjonijiet assoċjati mal-assi u mal-assi komplimentari jinkludu obbligazzjonijiet li jiffinanzjaw il-kapital operatorju, iżda ma jinkludux obbligazzjonijiet użati sabiex jiffinanzjaw assi li ma jkunux fil-grupp tal-assi. | obveznosti, povezane s sredstvom in njegovimi dopolnilnimi sredstvi, vključujejo obveznosti, s katerimi se financira obratni kapital, vendar ne vključujejo obveznosti, ki se uporabijo za financiranje sredstev zunaj skupine sredstev; |
| Suppożizzjonijiet dwar l-ogħla u l-aħjar użu ta’ assi mhux finanzjarju għandhom ikunu konsistenti għall-assi kollha (li għalihom l-ogħla u l-aħjar użu jkun rilevanti) tal-grupp ta’ assi jew tal-grupp ta’ assi u obbligazzjonijiet li fih ser jintuża l-assi. | predpostavke o največji in najboljši uporabi nefinančnega sredstva morajo biti skladne za vsa sredstva (za katera je največja in najboljša uporaba ustrezna) iz skupine sredstev ali iz skupine sredstev in obveznosti, znotraj katere bi se sredstvo uporabilo; |
| 32 Il-kejl tal-valur ġust ta’ assi mhux finanzjarju jassumi li l-assi jinbiegħ b’mod konsistenti mal-unità tal-kont speċifikat f’IFRS oħrajn (li jista’ jkun assi individwali). | 32 Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se predpostavlja, da se sredstvo vedno proda z uporabo obračunske enote, določene v drugih MSRP (ki je lahko posamezno sredstvo). |
| Dan ikun il-każ anki meta dak il-kejl tal-valur ġust jassumi li l-ogħla u l-aħjar użu tal-assi jkun li jintuża flimkien ma’ assi oħrajn jew ma’ assi u obbligazzjonijiet oħrajn minħabba li l-kejl tal-valur ġust jassumi li l-parteċipant fis-suq diġà jkollu l-assi komplimentari u l-obbligazzjonijiet assoċjati. | To velja tudi, kadar se pri tem merjenju poštene vrednosti predpostavlja, da je največja in najboljša uporaba sredstva v kombinaciji z drugimi sredstvi ali z drugimi sredstvi in obveznostmi, ker se pri merjenju poštene vrednosti predpostavlja, da ima udeleženec na trgu že v lasti dopolnilna sredstva in z njimi povezane obveznosti. |
| 33 Il-paragrafu B3 jiddeskrivi l-applikazzjoni tal-kunċett tal-premessa tal-valwazzjoni għall-assi mhux finanzjarji. | 33 V B3. členu je opisana uporaba koncepta predpostavke za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev. |
| Applikazzjoni għall-obbligazzjonijiet u l-istrumenti azzjonarji proprji ta’ entità | Uporaba za obveznosti in lastne kapitalske instrumente podjetja |
| Prinċipji ġenerali | Splošna načela |
| Il-kejl tal-valur ġust jassumi li obbligazzjoni finanzjarja jew mhux finanzjarja jew l-istrument azzjonarju tal-entità stess (eż. interessi azzjonarji maħruġa bħala korrispettiv f’kombinament ta’ negozju) jiġi ttrasferit lil parteċipant fis-suq fid-data tal-kejl. | Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se finančna ali nefinančna obveznost ali lasten kapitalski instrument podjetja (npr. deleži v lastniškem kapitalu, izdani kot nadomestilo v poslovni združitvi) prenese na udeleženca na trgu na datum merjenja. |
| 35 Anki meta ma jkunx hemm suq osservabbli li jipprovdi informazzjoni dwar l-ipprezzar tat-trasferiment ta’ obbligazzjoni jew tal-istrument azzjonarju tal-entità stess (eż. minħabba li restrizzjonijiet kuntrattwali jew legali oħrajn ma jippermettux it-trasferiment ta’ oġġetti bħal dawn), jista’ jkun hemm suq osservabbli għal oġġetti bħal dawn jekk ikunu miżmuma minn partijiet oħrajn bħala assi (eż. rabta ta’ korporazzjoni jew opzjoni ta’ xiri fuq l-ishma ta’ entità). | 35 Čeprav ne obstaja opazovani trg, da bi se zagotovile informacije o cenah v zvezi s prenosom obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja (npr. ker prenos takšnih postavk preprečujejo pogodbene ali druge pravne omejitve), lahko za takšne postavke obstaja opazovani trg, če so postavke v lasti drugih strank kot sredstva (npr. obveznice delniških družb ali nakupna opcija za delnice podjetja). |
| 36 Fi kwalunkwe każ, entità għandha tagħmel l-aħjar użu minn inputs osservabbli rilevanti u tnaqqas l-użu ta’ inputs mhux osservabbli sabiex tilħaq l-għan ta’ kejl ta’ valur ġust, li jkun li tistma l-prezz li fih isseħħ tranżazzjoni ordinata għat-trasferiment tal-obbligazzjoni jew tal-istrument azzjonarju bejn il-parteċipanti fis-suq fid-data tal-kejl taħt il-kundizzjonijiet kurrenti tas-suq. | 36 Vsekakor mora podjetje čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov, da se doseže cilj merjenja poštene vrednosti, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prenos obveznosti ali kapitalskega instrumenta med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. |
| Obbligazzjonijiet u strumenti azzjonarji oħrajn miżmuma minn partijiet oħrajn bħala assi | Obveznosti in kapitalski instrumenti, ki so v lasti drugih strank kot sredstva |
| Meta ma jkunx disponibbli prezz kwotat għat-trasferiment ta’ obbligazzjoni identika jew simili jew għall-istrument azzjonarju tal-entità stess u l-oġġett identiku jkun miżmum minn parti oħra bħala assi, entità għandha tkejjel il-valur ġust tal-obbligazzjoni jew tal-istrument azzjonarju mill-perspettiva ta’ parteċipant fis-suq li jżomm oġġett identiku bħala assi fid-data tal-kejl. | Kadar ni na voljo kotirane cene za prenos enake ali podobne obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, pri čemer ima druga stranka v lasti enako postavko kot sredstvo, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti enako postavko kot sredstvo na datum merjenja. |
| 38 F’każijiet bħal dawn, entità għandha tkejjel il-valur ġust tal-obbligazzjoni jew tal-istrument azzjonarju kif ġej: | 38 V takih primerih mora podjetje izmeritipošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta: |
| billi tuża l-prezz kwotat f’suq attiv għall-oġġett identiku miżmum minn parti oħra bħala assi, jekk dak il-prezz ikun disponibbli. | z uporabo kotirane cene na delujočem trgu za enako postavko, ki jo ima v lasti druga stranka kot sredstvo, če je ta cena na voljo; |
| jekk dak il-prezz ma jkunx disponibbli, tuża inputs osservabbli oħrajn, bħall-prezz kwotat f’suq li ma jkunx attiv għall-oġġett identiku miżmum minn parti oħra bħala assi. | če ta cena ni na voljo, se izmeri z uporabo drugih opazovanih vložkov, kot je kotirana cena na nedelujočem trgu za enako postavko, ki jo ima v lasti druga stranka kot sredstvo; |
| jekk il-prezzijiet osservabbli f’(a) u (b) ma jkunux disponibbli, għandha tuża teknika oħra ta’ valwazzjoni, bħal: | če opazovane cene iz točk (a) in (b) niso na voljo, se izmeri z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti, kot sta: |
| approċċ tal-introjtu (eż. teknika ta’ valur preżenti li tikkunsidra l-flussi ta’ flus futuri li parteċipant fis-suq jistenna li jirċievi miż-żamma tal-obbligazzjoni jew tal-istrument azzjonarju bħala assi; ara l-paragrafi B10 u B11). | na donosu zasnovan način (npr. tehnika sedanje vrednosti, pri kateri se upoštevajo prihodnji denarni tokovi, ki bi jih udeleženec na trgu pričakoval od lastništva obveznosti ali kapitalskega instrumenta kot sredstva; glej B10. in B11. člen); |
| approċċ tas-suq (eż. bl-użu ta’ prezzijiet kwotati għal obbligazzjonijiet jew strumenti azzjonarji simili miżmuma minn partijiet oħrajn bħala assi; ara l-paragrafi B5–B7). | tržni način (npr. uporaba kotiranih cen za podobne obveznosti ali kapitalske instrumente, ki jih imajo v lasti druge stranke kot sredstva; glej B5.–B7. člen). |
| 39 Entità għandha taġġusta biss il-prezz kwotat ta’ obbligazzjoni jew ta’ strument azzjonarju tal-entità stess miżmum minn parti oħra bħala assi jekk hemm fatturi speċifiċi għall-assi li ma jkunux applikabbli għall-kejl tal-valur ġust tal-obbligazzjoni jew tal-istrument azzjonarju. | 39 Podjetje mora prilagoditi kotirano ceno obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, ki ga ima v lasti druga stranka kot sredstvo le, če obstajajo dejavniki, značilni za sredstvo, ki se ne uporabljajo za merjenje poštene vrednosti obveznosti ali kapitalskega instrumenta. |
| Entità għandha tiżgura li l-prezz ta’ assi ma jirriflettix l-effett ta’ restrizzjoni li ma tippermettix il-bejgħ ta’ dak l-assi. | Podjetje mora zagotoviti, da cena sredstva ne izraža učinka omejitve, ki preprečuje prodajo tega sredstva. |
| Ċerti fatturi li jistgħu jindikaw li l-prezz kwotat tal-assi għandu jkun aġġustat jinkludu dawn li ġejjin: | Med nekatere dejavnike, ki lahko pomenijo, da bi bilo treba prilagoditi kotirano ceno sredstva, spadajo: |
| Il-prezz kwotat għall-assi jkun relatat ma’ obbligazzjoni jew strument azzjonarju simili (iżda mhux identiku) miżmum minn parti oħra bħala assi. | kotirana cena za sredstvo se nanaša na podobno (vendar ne enako) obveznost ali kapitalski instrument, ki ga ima v lasti druga stranka kot sredstvo. |
| Pereżempju, l-obbligazzjoni jew l-istrument azzjonarju jista’ jkollu karatteristika partikolari (eż. il-kwalità tal-kreditu tal-emittent) li tkun differenti minn dik riflessa fil-valur ġust tal-obbligazzjoni jew tal-istrument azzjonarju simili miżmum bħala assi. | Na primer, obveznost ali kapitalski instrument ima lahko posebno značilnost (npr. kreditno kakovost izdajatelja), ki se razlikuje od značilnosti, izražene v pošteni vrednosti podobne obveznosti ali kapitalskega instrumenta v lasti kot sredstva; |
| L-unità tal-kont għall-assi mhijiex l-istess għall-obbligazzjoni jew l-istrument azzjonarju. | obračunska enota za sredstvo ni enaka kot obračunska enota za obveznost ali kapitalski instrument. |
| Pereżempju, fil-każ tal-obbligazzjonijiet, f’ċerti każijiet il-prezz għal assi jirrifletti prezz ikkombinat għal pakkett li jinkludi kemm l-ammonti dovuti mill-emittent kif ukoll titjib fil-kreditu ta’ parti terza. | Na primer, v zvezi z obveznostmi nekatere cene za sredstvo izražajo sestavljeno ceno za sveženj, ki ga sestavljajo zapadli zneski izdajatelja in povečanje kredita tretje osebe. |
| Jekk l-unità tal-kont għall-obbligazzjoni ma tkunx għall-pakkett ikkombinat, l-għan ikun li jitkejjel il-valur ġust tal-obbligazzjoni tal-emittent, mhux il-valur ġust tal-pakkett ikkombinat. | Če obračunska enota za obveznost ne velja za sestavljeni sveženj, je cilj izmeriti pošteno vrednost obveznosti izdajatelja in ne pošteno vrednost sestavljenega svežnja. |
| Għalhekk, f’każijiet bħal dawn, l-entità taġġusta l-prezz osservat għall-assi sabiex teskludi l-effett tat-titjib fil-kreditu tal-parti terza. | Zato bi moralo podjetje v takih primerih prilagoditi opazovano ceno za sredstvo, da bi se izključil učinek povečanja kredita tretje osebe. |
