| Source | Target | | B10 L-approċċ tal-introjtu jikkonverti ammonti futuri (eż. flussi ta’ flus jew introjtu u spejjeż) f’ammont wieħed kurrenti (jiġifieri skontat). | B10 Z na donosu zasnovanim načinom se prihodnji zneski (npr. denarni tokovi ali prihodki in odhodki) pretvorijo v en trenutni (tj. diskontirani) znesek. |
| Meta jintuża l-approċċ tal-introjtu, il-kejl tal-valur ġust jirrifletti aspettativi tas-suq kurrenti dwar dawk l-ammonti futuri. | Pri uporabi na donosu zasnovanega načina merjenje poštene vrednosti izraža trenutna tržna pričakovanja glede teh prihodnjih zneskov. |
| B11 Dawk it-tekniki ta’ valwazzjoni jinkludu, pereżempju, dan li ġej: | B11 Te tehnike ocenjevanja vrednosti na primer vključujejo: |
| tekniki ta’ valur preżenti (ara l-paragrafi B12–B30); | tehnike sedanje vrednosti (glej B12.–B30. člen); |
| mudelli tal-ipprezzar tal-opzjoni, bħall-Formula Black-Scholes-Merton jew mudell binomju (jiġifieri mudell kannizzata), li jinkorporaw tekniki ta’ valwazzjoni preżenti u jirriflettu kemm il-valur tal-ħin u l-valur intrinsiku ta’ opzjoni; u | modeli določanja cen opcij, kot je formula Black-Scholes-Merton ali binomski model (tj. mrežni model), ki vključujejo tehnike sedanje vrednosti ter izražajo časovno vrednost in notranjo vrednost opcije, ter |
| il-metodu ta’ qligħ fuq għadd ta’ perjodi, li jintuża għall-kejl tal-valur ġust ta’ xi assi intanġibbli. | metoda presežnih dobičkov, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti nekaterih neopredmetenih sredstev. |
| Tekniki ta’ valur preżenti | Tehnike sedanje vrednosti |
| B12 Il-paragrafi B13–B30 jiddeskrivu l-użu ta’ tekniki ta’ valur preżenti għall-kejl tal-valur ġust. | B12 V B13.–B30. členu je opisana uporaba tehnik sedanje vrednosti za merjenje poštene vrednosti. |
| Dawk il-paragrafi jiffukaw fuq teknika ta’ aġġustament ta’ rata ta’ skont u teknika ta’ fluss ta’ flus mistenni (valur preżenti mistenni). | Ti členi se osredotočajo na tehniko prilagoditve diskontne mere in tehniko pričakovanega denarnega toka (pričakovane sedanje vrednosti). |
| Dawk il-paragrafi la jippreskrivu l-użu ta’ teknika ta’ valur preżenti speċifika waħda u lanqas jillimitaw l-użu ta’ tekniki ta’ valur preżenti għall-kejl tal-valur ġust għat-tekniki diskussi. | Ti členi ne določajo uporabe enotne posebne tehnike sedanje vrednosti in ne omejujejo uporabe tehnik sedanje vrednosti za merjenje poštene vrednosti na navedene tehnike. |
| It-teknika tal-valur preżenti użata għall-kejl tal-valur ġust tiddependi fuq fatti u ċirkostanzi speċifiċi għall-assi jew għall-obbligazzjoni li tkun qiegħda titkejjel (eż. jekk jistgħux ikunu osservati prezzijiet fis-suq għal assi jew għal obbligazzjonijiet komparabbli) u d-disponibilità ta’ dejta suffiċjenti. | Tehnika sedanje vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti, je odvisna od dejstev in okoliščin, značilnih za sredstvo ali obveznost, ki se meri (npr. ali je mogoče cene za primerljiva sredstva ali obveznosti opazovati na trgu), in razpoložljivosti zadostnih podatkov. |
| Il-komponenti ta’ kejl tal-valur ġust | Sestavine merjenja sedanje vrednosti |
| B13 Il-valur preżenti (jiġifieri applikazzjoni tal-approċċ tal-introjtu) huwa għodda użata sabiex torbot ammonti futuri (eż. flussi ta’ flus jew valuri) ma’ ammont preżenti permezz ta’ rata ta’ skont. | B13 Sedanja vrednost (tj. uporaba na donosu zasnovanega načina) je orodje, ki se uporablja za povezovanje prihodnjih zneskov (npr. denarnih tokov ali vrednosti) s sedanjim zneskom z uporabo diskontne mere. |
| Kejl tal-valur ġust ta’ assi jew obbligazzjoni permezz ta’ teknika tal-valur preżenti jinkludi dawn l-elementi kollha li ġejjin mill-perspettiva tal-parteċipanti fis-suq fid-data tal-kejl: | Merjenje poštene vrednosti sredstva ali obveznosti s tehniko sedanje vrednosti zajema vse naslednje elemente z vidika udeležencev na trgu na datum merjenja: |
| stima ta’ flussi ta’ flus futuri għall-assi jew għall-obbligazzjoni li tkun qiegħda titkejjel. | oceno prihodnjih denarnih tokov za sredstvo ali obveznost, ki se meri; |
| aspettativi dwar varjazzjonijiet possibbli fl-ammont u l-ħin tal-flussi tal-flus li jirrappreżentaw l-inċertezza inerenti fil-flussi tal-flus. | pričakovanja glede možnih razlik vrednosti in časovnega okvira denarnih tokov, ki predstavljajo negotovost, ki je del denarnih tokov; |
| il-valur tal-ħin tal-flus, irrappreżentat mir-rata fuq assi monetarji ħielsa mir-riskju, li jkollhom dati jew durati ta’ maturità li jikkoinċidu mal-perjodu kopert mill-flussi tal-flus u ma joħolqux la inċertezza fl-għażla taż-żmien u lanqas riskju ta’ inadempjenza għad-detentur (jiġifieri rata ta’ mgħax mingħajr riskju). | časovno vrednost denarja, ki jo predstavlja mera za denarna sredstva brez tveganja z datumom zapadlosti ali trajanjem, ki se ujema z obdobjem, zajetim z denarnimi tokovi, ter ne predstavljajonegotovosti glede časovnega okvira in tveganja plačilne nesposobnosti imetnika (tj. obrestna mera brez tveganja); |
| il-prezz għat-tiġrib tal-inċertezza inerenti fil-flussi tal-flus (primjum tar-riskju). | ceno za prevzem negotovosti, ki je del denarnih tokov (tj. premija za tveganje); |
| fatturi oħrajn li jikkunsidraw il-parteċipanti fis-suq fiċ-ċirkostanzi. | druge dejavnike, ki bi jih upoštevali udeleženci na trgu v zadevnih okoliščinah; |
| fil-każ ta’ obbligazzjoni, ir-riskju ta’ nonprestazzjoni relatat ma’ dik l-obbligazzjoni, inkluż ir-riskju tal-kreditu proprju tal-entità (jiġifieri tal-obbligatur). | za obveznost: tveganje za neuspešnost, povezano s to obveznostjo, vključno z lastnim kreditnim tveganjem podjetja (tj. dolžnika). |
| B14 It-tekniki tal-valur preżenti jvarjaw fil-mod kif jinkludu l-elementi fil-paragrafu B13. | B14 Tehnike sedanje vrednosti se razlikujejo po tem, na kakšen način zajemajo elemente iz B13. člena. |
| Madankollu, il-prinċipji kollha ġenerali li ġejjin jirregolaw l-applikazzjoni ta’ kwalunkwe teknika ta’ valur preżenti użata għall-kejl tal-valur ġust: | Vendar vsa naslednja splošna načela urejajo uporabo katerih koli tehnik sedanje vrednosti, ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti: |
| Il-flussi ta’ flus u r-rati ta’ skont għandhom jirriflettu s-suppożizzjonijiet li jużaw il-parteċipanti fis-suq sabiex jipprezzaw l-assi jew tal-obbligazzjoni. | denarni tokovi in diskontne mere morajo izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti; |
| Il-flussi ta’ flus u r-rati ta’ skont għandhom jikkunsidraw biss il-fatturi attribwibbli għall-assi jew għall-obbligazzjoni li qiegħda titkejjel. | pri denarnih tokovih in diskontnih merah je treba upoštevati le dejavnike, ki jih je mogoče pripisati sredstvu ali obveznosti, ki se meri; |
| Dik l-istess rata m’għandhiex tintuża jekk ikunu qegħdin jintużaw flussi ta’ flus mistennija (jiġifieri ppiżati għall-probabilità) (jiġifieri teknika ta’ valur preżenti mistenni) minħabba li l-flussi ta’ flus mistennija diġà jirriflettu suppożizzjonijiet dwar l-inċertezza f’fallimenti futuri; minflok, għandha tintuża rata ta’ skont li tkun proporzjonata mar-riskju inerenti fil-flussi ta’ flus mistennija. | Ta mera se ne sme uporabljati ob uporabi pričakovanih (tj. z verjetnostjo tehtanih) denarnih tokov (tj. tehnika pričakovane sedanje vrednosti), ker pričakovani denarni tokovi že izražajo predpostavke o negotovosti prihodnjih neplačil; namesto tega je treba uporabiti diskontno mero, ki je sorazmerna s tveganjem, povezanim s pričakovanimi denarnimi tokovi. |
| Is-suppożizzjonijiet dwar il-flussi ta’ flus u r-rati ta’ skont għandhom ikunu internament konsistenti. | predpostavke o denarnih tokovih in diskontnih merah morajo biti skladne znotraj podjetja. |
| Pereżempju, flussi ta’ flus nominali, li jinkludu l-effett tal-inflazzjoni, għandhom ikunu skontati f’rata li tinkludi l-effett tal-inflazzjoni. | Na primer, nominalni denarni tokovi, ki vključujejo vpliv inflacije, morajo biti diskontirani po meri, ki vključuje vpliv inflacije. |
| Ir-rata ta’ mgħax nominali ħielsa mir-riskju tinkludi l-effett tal-inflazzjoni. | Nominalna obrestna mera brez tveganja vključuje vpliv inflacije. |
| Il-flussi ta’ flus reali, li jeskludu l-effett tal-inflazzjoni, għandhom ikunu skontati f’rata li teskludi l-effett tal-inflazzjoni. | Realni denarni tokovi, ki izključujejo vpliv inflacije, morajo biti diskontirani po meri, ki izključuje vpliv inflacije. |
| Bl-istess mod, flussi ta’ flus ta’ wara t-taxxa għandhom ikunu skontati b’rata ta’ skont ta’ wara t-taxxa. | Podobno morajo biti denarni tokovi po obdavčitvi diskontirani z diskontno mero po obdavčitvi. |
| Il-flussi ta’ flus ta’ qabel it-taxxa għandhom ikunu skontati b’rata konsistenti ma’ dawk il-flussi ta’ flus. | Denarni tokovi pred obdavčitvijo morajo biti diskontirani po meri, skladni s temi denarnimi tokovi. |
| Ir-rati ta’ skont għandhom ikunu konsistenti mal-fatturi ekonomiċi sottostanti tal-munita li fiha tkun iddenominati l-flussi ta’ flus. | diskontne mere morajo biti skladne s temeljnimi gospodarskimi dejavniki valute, v kateri so denarni tokovi izraženi. |
| Riskju u inċertezza | Tveganje in negotovost |
| B15 Kejl tal-valur ġust permezz ta’ tekniki ta’ valur preżenti jsir taħt kundizzjonijiet ta’ inċertezza peress li l-flussi ta’ flus użati huma stimi minflok ammonti magħrufa. | B15 Merjenje poštene vrednosti z uporabo tehnik sedanje vrednosti se izvaja v negotovih razmerah, ker so uporabljeni denarni tokovi predvsem ocene in ne znani zneski. |
| F’bosta każijiet kemm l-ammont kif ukoll l-għażla taż-żmien tal-flussi tal-flus ikunu inċerti. | V več primerih sta negotova znesek in časovni okvir denarnih tokov. |
| Anki ammonti ffissati b’kuntratt, bħall-ħlasijiet fuq self, ikunu inċerti jekk ikun hemm riskju ta’ falliment. | Tudi pogodbeno določeni zneski, kot so plačila za posojilo, so negotovi, če obstaja tveganje neplačila. |
| B16 Il-parteċipanti fis-suq ġeneralment ifittxu kumpens (jiġifieri primjum tar-riskju) talli jassumu l-inċertezza inerenti fil-flussi ta’ flus ta’ assi jew ta’ obbligazzjoni. | B16 Udeleženci na trgu na splošno uveljavljajo nadomestilo (tj. premijo za tveganje) za prevzem negotovosti, ki je del denarnih tokov sredstva ali obveznosti. |
| Kejl tal-valur ġust għandu jinkludi primjum tar-riskju li jirrifletti l-ammont li l-parteċipanti fis-suq jitolbu bħala kumpens għall-inċertezza inerenti fil-flussi ta’ flus. | Merjenje poštene vrednosti mora vključevati premijo za tveganje, ki izraža znesek, ki bi ga udeleženci na trgu zahtevali kot nadomestilo za negotovost, ki je del denarnih tokov. |
| Inkella, l-kejl ma jkunx jirrappreżenta realment il-valur ġust. | V nasprotnem primeru z merjenjem ne bi bila natančno prikazana poštena vrednost. |
| F’ċerti każijiet id-determinazzjoni ta’ primjum xieraq fuq ir-riskju tista’ tkun diffiċli. | V nekaterih primerih je lahko določanje primerne premije za tveganje težavno. |
| Madankollu, il-grad ta’ diffikultà waħdu mhuwiex raġuni biżżejjed sabiex wieħed jeskludi primjum tar-riskju. | Vendar stopnja težavnosti še ni zadosten razlog za izključitev premije za tveganje. |
| B17 It-tekniki tal-valur preżenti jvarjaw fil-mod li bih jaġġustaw għar-riskju u fit-tip ta’ flussi ta’ flus li jużaw. | B17 Tehnike sedanje vrednosti se razlikujejo po tem, na kakšen način se prilagodijo tveganju, in po vrsti denarnih tokov, ki jih uporabljajo. |
| It-teknika ta’ aġġustament tar-rata ta’ skont (ara l-paragrafi B18–B22) tuża rata ta’ skont aġġustata għar-riskju u l-flussi ta’ flus kuntrattwali, imwiegħda jew l-aktar probabbli. | pri tehniki prilagoditve diskontne mere (glej B18.–B22. člen) se uporabljajo tveganju prilagojena diskontna mera in pogodbeni, obljubljeni ali najverjetnejši denarni tokovi; |
| Il-Metodu 1 tat-teknika tal-valur preżenti mistenni (ara l-paragrafu B25) juża flussi ta’ fluss mistennija aġġustati għar-riskju u rata mingħajr riskju. | pri metodi 1 tehnike pričakovane sedanje vrednosti (glej B25. člen) se uporabljajo tveganju prilagojeni pričakovani denarni tokovi in mera brez tveganja; |
| Il-Metodu 2 tat-teknika tal-valur preżenti mistenni (ara l-paragrafu B26) juża flussi ta’ fluss mistennija li ma jkunux aġġustati għar-riskju u rata ta’ skont aġġustata sabiex tinkludi l-primjum tar-riskju li jitolbu l-parteċipanti fis-suq. | pri metodi 2 tehnike pričakovane sedanje vrednosti (glej B26. člen) se uporabljajo pričakovani denarni tokovi, ki niso prilagojeni tveganju, in diskontna mera, ki je prilagojena tako, da vključuje premijo za tveganje, ki jo zahtevajo udeleženci na trgu. |
| Din ir-rata tkun differenti mir-rata użata fit-teknika ta’ aġġustament tar-rata ta’ skont. | Ta mera se razlikuje od mere, uporabljene pri tehniki prilagoditve diskontne mere. |
| Teknika ta’ aġġustament tar-rata ta’ skont | Tehnika prilagoditve diskontne mere |
| B18 It-teknika ta’ aġġustament tar-rata ta’ skont tuża sett wieħed ta’ flussi ta’ flus mill-medda ta’ ammonti stmati possibbli, kemm flussi ta’ flus kuntrattwali jew imwiegħda (bħal fil-każ ta’ bond) jew l-aktar probabbli. | B18 Pri tehniki prilagoditve diskontne mere se uporablja enoten sklop denarnih tokov iz obsega pogodbenih ali obljubljenih (tako kot v primeru obveznice) možnih ocenjenih vrednosti ali najverjetnejših denarnih tokov. |
| F’kull każ, dawk il-flussi ta’ flus ikunu kkondizzjonati meta jseħħu avvenimenti speċifiċi (eż. il-flussi ta’ flus kuntrattwali jew imwiegħda għal xi bond ikunu kkondizzjonati f’każ li ma jkunx hemm inadempjenza mid-debitur). | V vseh primerih so ti denarni tokovi odvisni od pojava določenih dogodkov (npr. pogodbeni ali obljubljeni denarni tokovi za obveznico so odvisni od tega, da ni neplačila s strani dolžnika). |
| Ir-rata ta’ skont użata fit-teknika ta’ aġġustament tar-rata ta’ skont tkun idderivata minn rati osservati ta’ redditu għall-assi jew għall-obbligazzjonijiet komparabbli li jiġu nnegozjati fis-suq. | Diskontna mera, uporabljena pri tehniki prilagoditve diskontne mere, izhaja iz opazovanih mer donosa za primerljiva sredstva ali obveznosti, s katerimi se trguje na trgu. |
| Għalhekk, il-flussi ta’ flus kuntrattwali, imwiegħda jew l-aktar probabbli jkunu skontati f’rata tas-suq osservata jew stmata għal flussi ta’ flus kondizzjonati bħal dawn (jiġifieri rata ta’ redditu tas-suq). | Skladno s tem so pogodbeni, obljubljeni ali najverjetnejši denarni tokovi diskontirani po opazovani ali ocenjeni tržni meri za takšne pogojne denarne tokove (tj. po tržni meri donosa). |
| B19 It-teknika ta’ aġġustament tar-rata ta’ skont teħtieġ analiżi tad-dejta tas-suq għall-assi jew għall-obbligazzjonijiet komparabbli. | B19 Pri tehniki prilagoditve diskontne mere je potrebna analiza tržnih podatkov za primerljiva sredstva ali obveznosti. |
| Il-komparabilità tiġi stabilita billi tiġi kkunsidrata n-natura tal-flussi ta’ flus (eż. jekk il-flussi ta’ flus humiex kuntrattwali jew le u jekk iwieġbux b’mod simili għall-bidliet fil-kundizzjonijiet ekonomiċi), kif ukoll fatturi oħra (eż. il-qagħda tal-kreditu, il-kollateral, id-durata, pattijiet restrittivi u likwidità). | Pri določanju primerljivosti se upoštevajo narava denarnih tokov (npr. ali so denarni tokovi pogodbeni ali nepogodbeni in ali se bodo verjetno podobno odzvali na spremembe gospodarskih okoliščin) ter drugi dejavniki (npr. boniteta, jamstvo, trajanje, omejitvene zaveze in likvidnost). |
| Inkella, jekk assi jew obbligazzjoni waħda komparabbli ma tirriflettix b’mod ġust ir-riskju inerenti fil-flussi ta’ flus tal-assi jew l-obbligazzjoni mkejla, jista’ jkun possibbli li tinkiseb rata ta’ skont permezz ta’ dejta għal bosta assi jew obbligazzjonijiet komparabbli flimkien mal-kurva tar-rendita mingħajr riskju (jiġifieri permezz ta’ approċċ ta’ akkumulu). | Če pa enotno primerljivo sredstvo ali obveznost ne izraža dejanskega tveganja, povezanega z denarnimi tokovi sredstva ali obveznosti, ki se meri, se lahko diskontna mera izpelje z uporabo podatkov za več primerljivih sredstev ali obveznosti v povezavi s krivuljo donosa brez tveganja (tj. z uporabo metode „dograjevanja“ (build-up)). |
| B20 Biex tifhem l-approċċ ta’ akkumulu, assumi li Assi A jkun dritt kuntrattwali li tirċievi UM800 [1]f’sena (jiġifieri ma jkunx hemm inċertezza dwar l-għażla taż-żmien). | B20 Za prikaz metode dograjevanja predpostavimo, da je sredstvo A pogodbena pravica za prejem 800 DE [1]v enem letu (tj. ni negotovosti glede časovnega okvira). |
| Ikun hemm suq stabilit għal assi komparabbli, u l-informazzjoni dwar dawk l-assi, inkluż l-informazzjoni dwar il-prezzijiet, tkun disponibbli. | Obstaja uveljavljen trg za primerljiva sredstva, pri čemer so na voljo informacije o teh sredstvih, vključno z informacijami o cenah. |
| Minn dawk l-assi komparabbli: | Od teh primerljivih sredstev: |
| Assi B ikun dritt kuntrattwali li tirċievi UM1,200 f’sena u jkollu prezz tas-suq ta’ UM1,083. | je sredstvo B pogodbena pravica za prejem 1200 DE v enem letu, pri čemer je njegova tržna cena 1083 DE. |
| Għalhekk, ir-rata annwali tar-redditu impliċita (jiġifieri rata ta’ redditu tas-suq għal sena) tkun 10.8 fil-mija [(UM1,200/UM1,083) – 1]. | Zato je implicitna letna mera donosa (tj. enoletna tržna mera donosa) 10,8 odstotka [(1200 DE/1083 DE) – 1]; |
| Assi C ikun dritt kuntrattwali li tirċievi UM700 f’sentejn u jkollu prezz tas-suq ta’ UM566. | sredstvo C je pogodbena pravica za prejem 700 DE v dveh letih, pri čemer je njegova tržna cena 566 DE. |
