| Source | Target | | Għalhekk, ir-rata annwali tar-redditu impliċita (jiġifieri ratata’ redditu tas-suq għal sentejn) tkun 11.2 fil-mija [(UM700/UM566)^0.5 – 1]. | Zato je implicitna letna mera donosa (tj. dveletna tržna mera donosa) 11,2 odstotka [(700 DE/566 DE)^0,5 – 1]; |
| It-tliet assi huma komparabbli fir-rigward tar-riskju (jiġifieri d-dispersjoni ta’ ħlasijiet u kreditu possibbli). | vsa tri sredstva so primerljiva glede tveganja (tj. razpršitev možnih odplačil in kredita). |
| B21 Fuq il-bażi tal-għażla taż-żmien tal-pagamenti kuntrattwali li għandhom jintlaqgħu għal Assi A relatati maż-żmien għall-Assi B u għall-Assi C (jiġifieri sena għal Assi B kontra sentejn għall-Assi C), Assi B titqies aktar komparabbli ma’ Assi A. Permezz tal-pagament kuntrattwali li għandu jiġi riċevut għal Assi A (UM800) u r-rata tas-suq għal sena derivata mill-Assi B (10.8 fil-mija), il-valur ġust tal-Assi A jkun UM722 (UM800/1.108). | B21 Na podlagi časovnega okvira pogodbenih plačil, ki naj bi se prejela za sredstvo A, v povezavi s časovnim okvirom za sredstvo B in sredstvo C (tj. eno leto za sredstvo B in dve leti za sredstvo C), se šteje, da je sredstvo B bolj primerljivo s sredstvom A. Na podlagi pogodbenega plačila, ki naj bi se prejelo za sredstvo A (800 DE), in enoletne tržne mere, ki izhaja iz sredstva B (10,8 odstotka), je poštena vrednost sredstva A 722 DE (800 DE/1,108). |
| Inkella, fin-nuqqas ta’ informazzjoni dwar is-suq disponibbli għall-Assi B, ir-rata tas-suq għal sena tista’ tkun derivata mill-Assi C permezz tal-approċċ ta’ akkumulu. | V primeru nerazpoložljivosti tržnih informacij za sredstvo B pa lahko enoletna tržna mera izhaja iz sredstva C z uporabo metode dograjevanja. |
| F’dak il-każ ir-rata tas-suq għal sentejn indikata mill-Assi C (11.2 fil-mija) tkun aġġustata għal rata ta’ suq għal sena permezz tal-istruttura tat-terminu tal-kurva tar-rendita mingħajr riskju. | V tem primeru bi se dveletna tržna mera, določena na podlagi sredstva C (11,2 odstotka), prilagodila enoletni tržni meri z uporabo časovne strukture krivulje donosa brez tveganja. |
| Ikunu meħtieġa aktar informazzjoni u analiżi sabiex jiġi ddeterminat jekk il-primjums tar-riskju għal sena u l-assi għal sentejn humiex l-istess. | Za ugotavljanje, ali so premije za tveganje za enoletna in dveletna sredstva enake, so lahko potrebne dodatne informacije in analiza. |
| Jekk ikun stabilit li l-primjums tar-riskju għal sena u l-assi għal sentejn ma jkunux l-istess, ir-rata tas-suq tar-redditu għal sentejn tkun aġġustata ulterjorment minħabba dan. | Če se ugotovi, da premije za tveganje za enoletna in dveletna sredstva niso enake, se dveletna tržna mera donosa še dodatno prilagodi. |
| B22 Meta t-teknika ta’ aġġustament tar-rata ta’ skont tiġi applikata għal riċevuti jew ħlasijiet fissi, l-aġġustament għar-riskju inerenti fil-flussi ta’ flus tal-assi jew tal-obbligazzjoni mkejla jkun inkluż fir-rata ta’skont. | B22 Če se tehnika prilagoditve diskontne mere uporablja za stalne prejemke ali plačila, je prilagoditev zaradi tveganja, povezanega z denarnimi tokovi sredstva ali obveznosti, ki se meri, vključena v diskontno mero. |
| F’ċerti applikazzjonijiet tat-teknika ta’ aġġustament tar-rata ta’ skont għal flussi ta’ flus li ma jkunux riċevuti jew ħlasijiet fissi, jista’ jkun meħtieġ aġġustament għall-flussi ta’ flus biex tinkiseb komparabilità mal-assi jew mal-obbligazzjoni osservata li minnha tittieħed r-rata ta’ skont. | Pri nekaterih uporabah tehnike prilagoditve diskontne mere denarnim tokovom, ki niso stalni prejemki ali plačila, je lahko potrebna prilagoditev denarnim tokom, da se doseže primerljivost z opazovanim sredstvom ali obveznostjo, iz katerega izhaja diskontna mera. |
| Teknika tal-valur preżenti mistenni | Tehnika pričakovane sedanje vrednosti |
| B23 It-teknika tal-valur preżenti mistenni tuża bħala punt ta’ tluq sett ta’ flussi ta’ flus li jirrappreżenta l-medja ppiżata għall-probabilità tal-flussi ta’ flus futuri kollha possibbli (jiġifieri l-flussi ta’ flus mistennija). | B23 Pri tehniki pričakovane sedanje vrednosti se kot izhodišče uporabi sklop denarnih tokov, ki predstavlja z verjetnostjo tehtano povprečje vseh možnih prihodnjih denarnih tokov (tj pričakovanih denarnih tokov). |
| L-istima li tirriżulta hija identika għall-valur mistenni, li, f’termini statistiċi, huwa l-medja ppiżata tal-valuri possibbli ta’ varjabbli każwali diskret bil-probabilitajiet rispettivi bħala l-piżijiet. | Dobljena ocena je enaka pričakovani vrednosti, ki je v statističnem smislu tehtano povprečje možnih vrednosti ločene naključne spremenljivke, pri čemer se ustrezne verjetnosti uporabijo kot ponderji. |
| Peress li l-flussi ta’ flus kollha possibbli jkunu ppiżati għall-probabilità, il-fluss ta’ fluss mistenni li jirriżulta ma jkunx kondizzjonat meta jseħħ avveniment speċifiku (għall-kuntrarju tal-flussi ta’ flus użati fit-teknika ta’ aġġustament tar-rata ta’ skont). | Ker so vsi možni denarni tokovi tehtani z verjetnostjo, dobljeni pričakovani denarni tok ni odvisen od pojava katerega koli določenega dogodka (za razliko od denarnih tokov, uporabljenih pri tehniki prilagoditve diskontne mere). |
| B24 Fit-teħid ta’ deċiżjoni ta’ investiment, il-parteċipanti fis-suq avversi għar-riskju jikkunsidraw ir-riskju li l-flussi ta’ flus reali jistgħu jvarjaw mill-flussi ta’ flus mistennija. | B24 Pri odločanju o naložbi bi udeleženci na trgu, ki niso naklonjeni tveganju, upoštevali tveganje, da se lahko dejanski denarni tokovi razlikujejo od pričakovanih denarnih tokov. |
| It-teorija tal-portafoll tiddistingwi bejn żewġ tipi ta’ riskju: | Teorija portfelja razlikuje med dvema vrstama tveganja: |
| riskju mhux sistematiku (diversifikabbli), li jkun r-riskju speċifiku għal assi jew għal obbligazzjoni partikolari. | nesistematično (razpršljivo) tveganje, ki je tveganje, značilno za določeno sredstvo ali obveznost; |
| riskju sistematiku (mhux diversifikabbli), li jkun r-riskju komuni kondiviż minn assi jew obbligazzjoni mal-oġġetti l-oħra f’portafoll diversifikat. | sistematično (nerazpršljivo) tveganje, ki je tveganje, skupno sredstvu ali obveznosti in drugim elementom razpršenega portfelja. |
| It-teorija tal-portafoll tgħid li f’suq ekwilibrat, il-parteċipanti fis-suq ikunu kkompensati biss talli jieħdu fuqhom ir-riskju sistematiku inerenti fil-flussi ta’ flus. | V skladu s teorijo portfelja bodo na trgu, ki je v ravnovesju, udeleženci na trgu prejeli nadomestilo le za prevzem sistematičnega tveganja, povezanega z denarnimi tokovi. |
| (Fi swieq li ma jkunux effiċjenti jew ekwilibrati, jistgħu jkunu disponibbli forom oħra ta’ redditu jew kumpens.) | (Na trgih, ki so neučinkoviti ali niso v ravnovesju, so lahko na voljo druge oblike donosa ali nadomestila.) |
| B25 Il-Metodu 1 tat-teknika tal-valur preżenti mistenni jaġġusta l-flussi ta’ flus mistennija ta’ assi għal riskju sistematiku (jiġifieri tas-suq) billi jnaqqas primjum tar-riskju ta’ flus (jiġifieri flussi ta’ flus mistennija aġġustati għar-riskju). | B25 Z metodo 1 tehnike pričakovane sedanje vrednosti se pričakovani denarni tokovi sredstva prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju, in sicer z odštetjem denarne premije za tveganje (tj. pričakovani denarni tokovi, prilagojeni tveganju). |
| Dawk il-flussi ta’ flus mistennija aġġustati għar-riskju jirrappreżentaw fluss ta’ flus ekwivalenti għaċ-ċertezza, li jkun skontat f’rata ta’ mgħax mingħajr riskju. | Ti pričakovani denarni tokovi, prilagojeni tveganju, predstavljajo denarni tok, ki je prilagojen razmeram gotovosti, pri čemer se ta tok diskontira po obrestni meri brez tveganja. |
| Fluss ta’ flus ekwivalenti għaċ-ċertezza jirreferi għal fluss ta’ flus mistenni (kif iddefinit), aġġustat għar-riskju sabiex parteċipant fis-suq ikun indifferenti għan-negozjar ta’ ċertu fluss ta’ flus għal fluss ta’ flus mistenni. | Razmeram gotovosti prilagojeni denarni tok se nanaša na pričakovani denarni tok (kot je določen), prilagojen tveganju, tako da udeleženca na trgu ne zanima menjava gotovega denarnega toka za pričakovani denarni tok. |
| Pereżempju, jekk parteċipant fis-suq ikun lest li jinnegozja fluss ta’ flus mistenni ta’ UM1,200 għal ċertu fluss ta’ flus ta’ UM1,000, l-UM1,000 huwa l-ekwivalenti taċ-ċertezza tal-UM1,200 (jiġifieri l-UM200 jirrappreżentaw il-primjum tar-riskju tal-flus). | Če je bil na primer udeleženec na trgu pripravljen zamenjati pričakovani denarni tok 1200 DE za gotovi denarni tok 1000 DE, je 1000 DE razmeram gotovosti prilagojen ustreznik 1200 DE (tj. 200 DE bi predstavljalo denarno premijo za tveganje). |
| F’dak il-każ il-parteċipant fis-suq ikun indifferenti fir-rigward tal-assi miżmum. | V tem primeru bi bilo udeležencu na trgu vseeno, katero sredstvo ima v lasti. |
| B26 B’kuntrast, il-Metodu 2 tat-teknika tal-valur preżenti mistenni jaġġusta għal riskju sistematiku (jiġifieri tas-suq) billi japplika primjum tar-riskju għar-rata ta’ mgħax mingħajr riskju. | B26 V nasprotju s tem gre pri metodi 2 tehnike pričakovane sedanje vrednosti za prilagoditev sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju z uporabo premije za tveganje pri obrestni meri brez tveganja. |
| Għalhekk, il-flussi ta’ flus mistennija huma skontati b’rata li tikkorrispondi għal rata mistennija assoċjata ma’ flussi ta’ flus ippiżati għall-probabilità (jiġifieri rata ta’ redditu mistennija). | Skladno s tem so pričakovani denarni tokovi diskontirani po meri, ki ustreza pričakovani meri, povezani z denarnimi tokovi, tehtanimi z verjetnostjo (tj. pričakovani meri donosa). |
| Il-mudelli użati għall-ipprezzar ta’ assi riskjużi, bħall-mudell tal-ipprezzar tal-assi kapitali, jista’ jintuża għall-istima tar-rata ta’ redditu mistennija. | Modeli, ki se uporabljajo za določanje cen tveganih sredstev, kot je model ocenjevanja dolgoročnih sredstev, se lahko uporabijo za oceno pričakovane mere donosa. |
| Peress li r-rata ta’ skont użata fit-teknika tal-aġġustament tar-rata ta’ skont hija rata ta’ redditu relatata mal-flussi ta’ flus kondizzjonali, aktarx li tkun ogħla mir-rata ta’ skont użata fil-Metodu 2 tat-teknika tal-valur preżenti mistenni, li tkun rata ta’ redditu mistennija relatata mal-flussi ta’ flus mistennija jew ippiżati għall-probabilità. | Ker je diskontna mera, uporabljena pri tehniki prilagoditve diskontne mere, mera donosa v zvezi s pogojnimi denarnimi tokovi, je ta mera verjetno višja od diskontne mere, uporabljene pri metodi 2 tehnike pričakovane sedanje vrednosti, ki je pričakovana mera donosa v zvezi s pričakovanimi denarnimi tokovi ali denarnimi tokovi, tehtanimi z verjetnostjo. |
| B27 Biex tifhem il-Metodi 1 u 2, assumi li assi jkollu flussi ta’ flus mistennija ta’ UM780 f’sena stabiliti fuq il-bażi tal-flussi ta’ flus possibbli u l-probabilitajiet murija hawn taħt. | B27 Za ponazoritev metod 1 in 2 predpostavimo, da ima sredstvo v enem letu 780 DE pričakovanih denarnih tokov, določenih na podlagi možnih denarnih tokov in verjetnosti, prikazanih spodaj. |
| Ir-rata ta’ mgħax mingħajr riskju applikabbli għall-flussi ta’ flus fuq medda ta’ sena hija 5 fil-mija, u l-primjum tar-riskju sistematiku għal assi bl-istess profil ta’ riskju huwa 3 fil-mija. | Veljavna obrestna mera brez tveganja za denarne tokove z enoletnim časovnim okvirom je 5 odstotkov, medtem ko je sistematična premija za tveganje za sredstvo z enakim profilom tveganja 3 odstotke. |
| Flussi ta’ flus possibbli | Možni denarni tokovi |
| Probabilità | Verjetnost |
| Flussi ta’ flus ippiżati skont il-probabilità | Z verjetnostjo tehtani denarni tokovi |
| Flussi ta’ flus mistennija | Pričakovani denarni tokovi |
| B28 F’dan l-eżempju sempliċi, il-flussi ta’ flus mistennija (UM780) jirrappreżentaw il-medja ppiżata skont il-probabilità tat-tliet eżiti possibbli. | B28 Pri tej preprosti ponazoritvi pričakovani denarni tokovi (780 DE) predstavljajo z verjetnostjo tehtano povprečje treh možnih rezultatov. |
| F’sitwazzjonijiet aktar realistiċi, jista’ jkun hemm diversi eżiti possibbli. | V bolj realnih razmerah bi bilo lahko več možnih rezultatov. |
| Madankollu, biex napplikaw it-teknika tal-valur preżenti mistenni, mhux dejjem jeħtieġ li wieħed jikkunsidra d-distribuzzjonijiet tal-flussi ta’ flus kollha possibbli permezz ta’ mudelli u tekniki kumplikati. | Vendar za uporabo tehnike pričakovane sedanje vrednosti ni treba vedno upoštevati razdelitev vseh možnih denarnih tokov z uporabo zapletenih modelov in tehnik. |
| B29 Fit-teorija, il-valur preżenti (jiġifieri l-valur ġust) tal-flussi ta’ flus tal-assi huwa l-istess kemm jekk stabilit bil-Metodu 1 jew bil-Metodu 2, kif ġej: | B29 Teoretično je sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) denarnih tokov sredstva enaka, ne glede na to, ali je določena z metodo 1 ali metodo 2: |
| Bil-Metodu 1, il-flussi ta’ flus mistennija jiġu aġġustati għal riskju sistematiku (jiġifieri tas-suq). | z uporabo metode 1 se pričakovani denarni tokovi prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju. |
| Fin-nuqqas ta’ dejta dwar is-suq li tindika direttament l-ammont tal-aġġustament tar-riskju, dan l-aġġustament jista’ jkun derivat minn mudell tal-ipprezzar tal-assi li juża l-kunċett ta’ ekwivalenti taċ-ċertezza. | Če ni na voljo tržnih podatkov, s katerimi bi se neposredno določil obseg prilagoditve tveganja, se lahko takšna prilagoditev opredeli z modelom ocenjevanja dolgoročnih sredstev z uporabo koncepta razmeram gotovosti prilagojenih ustreznikov. |
| Pereżempju, l-aġġustament tar-riskju (jiġifieri l-primjum tar-riskju tal-flus ta’ UM22) jista’ jkun iddeterminat permezz tal-primjum tar-riskju sistematiku ta’ 3 fil-mija (UM780 – [UM780 × (1.05/1.08)]), li jirriżulta fi flussi ta’ flus mistennija aġġustati għar-riskju ta’ UM758 (UM780 – UM22). | Na primer, prilagoditev zaradi tveganja (tj. denarna premija za tveganje v višini 22 DE) se lahko določi z uporabo sistematične premije za tveganje v višini 3 odstotkov (780 DE – [780 DE × (1,05/1,08)]), na podlagi česar nastanejo pričakovani denarni tokovi, prilagojeni tveganju, v višini 758 DE (780 DE – 22 DE). |
| L-UM758 huwa l-ekwivalenti taċ-ċertezza ta’ UM780 u huwa skontat bir-rata ta’ mgħax mingħajr riskju (5 fil-mija). | 758 DE je razmeram gotovosti prilagojen ustreznik 780 DE, pri čemer je diskontiran po obrestni meri brez tveganja (5 odstotkov). |
| Il-valur preżenti (jiġifieri l-valur ġust) tal-assi huwa UM722 (UM758/1.05). | Sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) sredstva je 722 DE (758 DE/1,05). |
| Bil-Metodu 2, il-flussi ta’ flus mistennija ma jkunux aġġustati għar-riskju sistematiku (jiġifieri tas-suq). | z uporabo metode 2 se pričakovani denarni tokovi ne prilagodijo sistematičnemu (tj. tržnemu) tveganju. |
| Minflok, l-aġġustament għal dak ir-riskju huwa inkluż fir-rata ta’ skont. | V tem primeru je prilagoditev zaradi tega tveganja vključena v diskontno mero. |
| B’hekk il-flussi ta’ flus mistennija huma skontati f’rata ta’ redditu mistennija ta’ 8 fil-mija (jiġifieri r-rata ta’ mgħax mingħajr riskju ta’ 5 fil-mija flimkien mat-3 fil-mija primjum tar-riskju sistematiku). | Zato so pričakovani denarni tokovi diskontirani po pričakovani 8-odstotni meri donosa (tj. 5-odstotna obrestna mera brez tveganja plus 3-odstotna sistematična premija za tveganje). |
| Il-valur preżenti (jiġifieri l-valur ġust) tal-assi huwa UM722 (UM780/1.08). | Sedanja vrednost (tj. poštena vrednost) sredstva je 722 DE (780 DE/1,08). |
| B30 Meta wieħed juża teknika ta’ valur preżenti mistenni għall-kejl tal-valur ġust, jista’ jintuża kemm il-Metodu 1 kif ukoll il-Metodu 2. | B30 Če se za merjenje poštene vrednosti uporabi tehnika pričakovane sedanje vrednosti, se lahko uporabi metoda 1 ali metoda 2. |
| L-għażla tal-Metodu 1 jew tal-Metodu 2 jiddependi fuq il-fatti u ċ-ċirkostanzi speċifiċi għall-assi jew għall-obbligazzjoni mkejla, kemm ikun hemm dejta suffiċjenti disponibbli u l-ġudizzju għaqli applikat. | Izbira metode 1 ali metode 2 je odvisna od dejstev in okoliščin, značilnih za sredstvo ali obveznost, ki se meri, obsega razpoložljivih zadostnih podatkov ter uporabljenih presoj. |
| L-APPLIKAZZJONI TA’ TEKNIKI TA’ VALUR PREŻENTI GĦALL-OBBLIGAZZJONIJIET U L-ISTRUMENTI AZZJONARJI TAL-ENTITÀ STESS MHUX MIŻMUMA MINN PARTIJIET OĦRA BĦALA ASSI (IL-PARAGRAFI 40 U 41) | UPORABA TEHNIK SEDANJE VREDNOSTI ZA OBVEZNOSTI IN LASTNE KAPITALSKE INSTRUMENTE PODJETJA, KI NISO V LASTI DRUGIH STRANK KOT SREDSTVA (40. IN 41. ČLEN) |
| B31 Meta wieħed juża teknika ta’ valur preżenti għall-kejl tal-valur ġust ta’ obbligazzjoni li ma tkunx miżmuma minn parti oħra bħala assi (eż. obbligazzjoni dekummissjonatorja), entità għandha, fost affarijiet oħra, tistma l-ħruġ ta’ flussi ta’ flus futurisi ta’ flus li l-parteċipanti fis-suq jistennew li jġarrbu fil-qadi tal-obbligu. | B31 Pri uporabi tehnike sedanje vrednosti za merjenje poštene vrednosti obveznosti, ki ni v lasti druge stranke kot sredstvo (npr. obveznost razgradnje), mora podjetje med drugim oceniti prihodnje denarne odtoke, ki bi jih udeleženci na trgu pričakovali ob izpolnjevanju obveze. |
| Dak il-ħruġ ta’ flussi ta’ flus futurisi ta’ flus għandu jinkludi l-aspettativi tal-parteċipanti fis-suq dwar il-kostijiet għall-qadi tal-obbligu u l-kumpens li parteċipant fis-suq ikun jeħtieġ talli jieħu fuqu l-obbligu. | Ti prihodnji denarni odtoki morajo vključevati pričakovanja udeležencev na trgu v zvezi s stroški izpolnjevanja obveze in nadomestilom, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za prevzem obveze. |
| Dan il-kumpens jinkludi r-redditu li parteċipant fis-suq ikun jeħtieġ għal dan li ġej: | Takšno nadomestilo vključuje donos, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za: |
| it-twettiq tal-attività (jiġifieri l-valur tal-qadi tal-obbligu; eż. billi juża riżorsi li jistgħu jintużaw għal attivitajiet oħra); u | prevzem dejavnosti (tj. vrednost izpolnjevanja obveze; npr. z uporabo virov, ki bi se lahko uporabili za druge dejavnosti) in |
| il-ġarr tar-riskju assoċjat mal-obbligu (jiġifieri primjum tar-riskju li jirrifletti r-riskju li l-ħruġ fattwali tal-flussi ta’ flus jista’ jvarja mill-ħruġ mistenni ta’ flussi ta’ flus; ara l-paragrafu B33). | prevzem tveganja, povezanega z obvezo (tj. premija za tveganje, ki izraža tveganje, da se lahko dejanski denarni tokovi razlikujejo od pričakovanih denarnih tokov; glej B33. člen). |
| B32 Pereżempju, obbligazzjoni mhux finanzjarja ma fihiex rata ta’ redditu kuntrattwali u ma jkunx hemm rendita mis-suq osservabbli għal dik l-obbligazzjoni. | B32 Nefinančna obveznost na primer ne vsebuje pogodbene mere donosa, pri čemer za to obveznost ni pomembnega tržnega donosa. |
| F’ċerti każijiet il-komponenti tar-redditu li jkunu jeħtieġu l-parteċipanti fis-suq ma jkunux jistgħu jintgħarfu minn xulxin (eż. meta tuża l-prezz li kuntrattur parti terza jitlob fuq bażi ta’ tariffa fissa). | V nekaterih primerih sestavin donosa, ki bi ga zahtevali udeleženci na trgu, med seboj ne bo mogoče ločiti (npr. pri uporabi cene, ki bi jo izvajalec, ki je tretja oseba, zaračunal na podlagi vnaprej določenega zneska). |
| F’każijiet oħra entità teħtieġ li tistma dawk il-komponenti b’mod separat (eż. meta tuża l-prezz li kuntrattur parti terza jitlob fuq bażi ta’ kost u żieda fuqu peress li l-kuntrattur f’dak il-każ ma jġorrx ir-riskju ta’ bidliet futuri fil-kostijiet). | V drugih primerih mora podjetje navedene sestavine oceniti ločeno (npr. pri uporabi cene, ki bi jo izvajalec, ki je tretja oseba, zaračunal na podlagi stroškov in dodatkov, ker v tem primeru izvajalec ne binosil tveganja prihodnjih sprememb stroškov). |
| B33 Entità tista’ tinkludi primjum tar-riskju fil-kejl tal-valur ġust ta’ obbligazzjoni jew ta’ strument azzjonarju tal-entità stess li mhux miżmum minn parti oħra bħala assi f’wieħed minn dawn il-modi: | B33 Podjetje lahko premijo za tveganje vključi v merjenje poštene vrednosti obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, ki ni v lasti druge stranke kot sredstvo, na enega od naslednjih načinov: |
| billi taġġusta l-flussi ta’ flus (jiġifieri bħala żieda fl-ammont ta’ ħruġ tal-flussi ta’ flus); jew | s prilagoditvijo denarnih tokov (tj. kot povečanje zneska denarnih odtokov) ali |
