| Source | Target | | billi taġġusta r-rata użata sabiex tiskonta l-flussi ta’ flus futuri għall-valuri preżenti tagħhom (jiġifieri bħala tnaqqis fir-rata ta’ skont). | s prilagoditvijo mere, uporabljene za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov na njihove sedanje vrednosti (tj. kot znižanje diskontne mere). |
| Entità għandha tiżgura li ma tgħoddx l-aġġustamenti għar-riskju darbtejn jew tħallihom barra. | Podjetje mora preprečiti dvojno štetje ali izpuščanje prilagoditev zaradi tveganja. |
| Pereżempju, jekk il-flussi ta’ flus stmati jiżdiedu sabiex jikkunsidraw il-kumpens għat-teħid tar-riskju assoċjat mal-obbligu, ir-rata ta’ skont m’għandhiex tkun aġġustata sabiex tirrifletti dak ir-riskju. | Če so na primer ocenjeni denarni tokovi povečani, da se upošteva nadomestilo za prevzem tveganja, povezanega z obvezo, se diskontna mera ne sme prilagoditi, da bi se upoštevalo to tveganje. |
| INPUTS FIT-TEKNIKI TA’ VALWAZZJONI (IL-PARAGRAFI 67–71) | VLOŽKI ZA TEHNIKE OCENJEVANJA VREDNOSTI (67.–71. ČLEN) |
| B34 Eżempji ta’ swieq li fihom ikunu jistgħu jiġu osservati inputs għal xi assi u obbligazzjonijiet (eż. strumenti finanzjarji) jinkludu dawn li ġejjin: | B34 Primeri trgov, na katerih je mogoče opazovati vložke za nekatera sredstva in obveznosti (npr. finančne instrumente), so: |
| Swieq tal-kambji. | borzni trgi. |
| F’suq tal-kambju, il-prezzijiet tal-għeluq ikunu kemm faċilment disponibbli kif ukoll ġeneralment rappreżentattivi tal-valur ġust. | Na borznem trgu so končne cene vedno na voljo in na splošno ustrezajo pošteni vrednosti. |
| Eżempjuta’ suq bħal dan huwa l-Borża ta’ Londra. | Primer takšnega trga je Londonska borza. |
| Swieq tan-negozjanti. | trgi trgovcev (dealerjev). |
| F’suq tan-negozjanti, in-negozjanti jkunu lesti jinnegozjaw (jew jixtru jew ibigħu għalihom stess), biex b’hekk jipprovdu likwidità billi jużaw il-kapital tagħhom sabiex iżommu inventarju tal-oġġetti li għalihom jagħmlu suq. | Na trgu trgovcev so trgovci pripravljeni za trgovanje (kupovanje ali prodajo za svoj račun), s čimer zagotavljajo likvidnost z uporabo svojega kapitala za posedovanje zaloge postavk, za katere ustvarjajo trg. |
| Tipikament il-prezzijiet ta’ offerta u talba (li jirrappreżentaw rispettivament il-prezz li fih in-negozjant ikun lest li jixtri u l-prezz li fih in-negozjant ikun lest li jbigħ,) ikunu aktar faċilment disponibbli milli l-prezzijiet tal-għeluq. | Običajno so ponudene nakupne cene in ponudbene cene (ki predstavljajo ceno, po kateri je trgovec pripravljen kupiti, in ceno, po kateri je trgovec pripravljen prodati) bolj dostopne kot končne cene. |
| Is-swieq barra l-borża (li għalihom il-prezzijiet ikunu rrapportati pubblikament) ikunu swieq tan-negozjanti. | Zunajborzni trgi („over the counter“) (za katere so cene javno objavljene) so trgi trgovcev. |
| Is-swieq tan-negozjanti jeżistu ukoll għal xi assi u obbligazzjonijiet oħrajn, inklużi xi strumenti finanzjarji, komoditajiet u assi fiżiċi (eż. tagħmir użat). | Trgi trgovcev obstajajo tudi za nekatera druga sredstva in obveznosti, vključno z nekaterimi finančnimi instrumenti, blagom in fizičnimi sredstvi (npr. rabljeno opremo). |
| Fi kliem ieħor, is-sensara ma jużawx il-kapital tagħhom stess sabiex iżommu inventarju tal-oġġetti li għalihom jagħmlu suq. | To pomeni, da borzni posredniki ne uporabljajo svojega lastnega kapitala za posedovanje zaloge postavk, za katere ustvarjajo trg. |
| Is-sensar ikun jaf il-prezzijiet offruti u mitluba mill-partijiet rispettivi, iżda kull parti normalment ma tkunx taf ir-rekwiżiti tal-prezz tal-parti l-oħra. | Borzni posrednik pozna cene, po katerih kupujejo in prodajajo zadevne stranke, vendar posamezne stranke običajno ne poznajo cenovnih zahtev druge stranke. |
| Xi drabi jkunu disponibbli prezzijiet ta’ tranżazzjonijiet kompluti. | Včasih so na voljo cene končanih transakcij. |
| Is-swieq tas-senserija jinkludu n-netwerks ta’ komunikazzjonijiet elettroniċi, fejn jitqabblu l-ordnijiet ta’ xiri u bejgħ, u s-swieq immobiljari kummerċjali u residenzjali. | Posredniški trgi vključujejo elektronska komunikacijska omrežja, v katerih se usklajujejo naročila za nakup in prodajo, ter trge poslovnih in stanovanjskih nepremičnin. |
| swieq bejn prinċipal u prinċipal. | trgi brez posrednikov (principal-to-principal). |
| F’suq bejn prinċipal u prinċipal, it-tranżazzjonijiet, kemm l-oriġinarji u r-rivenditi, ikunu nnegozjati b’mod indipendenti mingħajr intermedjarji. | Na trgu brez posrednikov pogajanje o transakcijah, in sicer pri začetni in nadaljnji prodaji, poteka neodvisno brez posrednika. |
| Ftit informazzjoni dwar dawk it-tranżazzjonijiet tista’ tkun disponibbli pubblikament. | O teh transakcijah je javno dostopnih malo informacij. |
| IL-ĠERARKIJA TAL-VALUR ĠUST (IL-PARAGRAFI 72–90) | HIERARHIJA POŠTENE VREDNOSTI (72.–90. ČLEN) |
| Inputs tal-Livell 2 (il-paragrafi 81–85) | Vložki Ravni 2 (81.–85. člen) |
| B35 Eżempji ta’ inputs tal-Livell 2 għal assi u obbligazzjonijiet partikolari jinkludu dawn li ġejjin: | B35 Primeri vložkov Ravni 2 za določena sredstva in obveznosti vključujejo naslednje: |
| Swap tar-rata tal-imgħax tirċievi-fissa, tħallas-varjabbli bbażata fuq ir-rata ta’ swap tal-London Interbank Offered Rate (LIBOR). | zamenjavo obrestnih mer s fiksnim prejemom in spremenljivim plačilom na podlagi obrestne mere zamenjave LIBOR (London Interbank Offered Rate). |
| Input tal-Livell 2 ikun ir-rata ta’ swap tal-LIBOR jekk dik ir-rata tkunosservabbli f’intervalli komunement ikkwotati għal sostanzjalment it-terminu sħiħ tas-swap. | Vložek Ravni 2 je obrestna mera zamenjave LIBOR, če je to mero mogoče opazovati v običajno določenih intervalih v praktično celotnem trajanju zamenjave; |
| Swap tar-rata tal-imgħax tirċievi-fissa, tħallas-varjabbli bbażata fuq kurva ta’ rendita ddenominata f’munita barranija. | zamenjavo obrestnih mer s fiksnim prejemom in spremenljivim plačilom na podlagi krivulje donosa, izražene v tuji valuti. |
| Input tal-Livell 2 ikun ir-rata ta’ swap ibbażata fuq kurva ta’ rendita ddenominata f’munita barranija li tkun osservabbli f’intervalli komunement ikkwotati għal sostanzjalment it-terminu kollu tas-swap. | Vložek Ravni 2 je obrestna mera zamenjave na podlagi krivulje donosa, izražene v tuji valuti, ki jo je mogoče opazovati v običajno določenih intervalih v praktično celotnem trajanju zamenjave. |
| Dak ikun il-każ jekk it-terminu tas-swap ikun 10 snin u dik ir-rata tkun osservabbli f’intervalli komunement ikkwotati għal 9 snin, sakemm kwalunkwe estrapolazzjoni raġonevoli tal-kurva ta’ rendita għas-sena 10 ma tkunx sinifikanti għall-kejl tal-valur ġust tas-swap fis-sħuħija tagħha. | To se lahko zgodi, če je čas trajanja zamenjave 10 let in je mero mogoče 9 let opazovati v običajno določenih intervalih, pri čemer nobena razumna ekstrapolacija krivulje donosa za 10. leto ne sme biti pomembna za celotno merjenje poštene vrednosti zamenjave; |
| Swap tar-rata tal-imgħax tirċievi-fissa, tħallas-varjabbli bbażata fuq rata ewlenija ta’ bank speċifiku. | zamenjavo obrestnih mer s fiksnim prejemom in spremenljivim plačilom na podlagi prednostne mere določene banke. |
| Input tal-Livell 2 ikun ir-rata ewlenija ta’ bank derivata minn estrapolazzjoni jekk il-valuri estrapolati jkunu kkorroborati minn dejta tas-suq osservabbli, pereżempju, b’korrelazzjoni ma’ rata ta’ mgħax li tkun osservabbli fuq sostanzjalment it-terminu kollu tas-swap. | Vložek Ravni 2 je prednostna mera banke, dobljenaz ekstrapolacijo, če so ekstrapolirane vrednosti potrjene s pomembnimi tržnimi podatki, na primer s korelacijo z obrestno mero, ki jo je mogoče opazovati v praktično celotnem času trajanja zamenjave; |
| Opzjoni ta’ tliet snin fuq ishma nnegozjati f'kambju. | triletna opcija za delnice, s katerimi se trguje na borzi. |
| Input tal-Livell 2 ikun il-volatilità impliċita għall-ishma derivata permezz ta’ estrapolazzjoni għas-sena 3 jekk jeżistu ż-żewġ kundizzjonijiet li ġejjin: | Vložek Ravni 2 je implicitna nestanovitnost za delnice, dobljena z ekstrapolacijo za 3. leto, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja: |
| Il-prezzijiet għall-opzjoni ta’ sena u ta’ sentejn fuq l-ishma ikunu osservabbli. | cene za enoletne in dveletne opcije za delnice je mogoče opazovati; |
| Il-volatilità impliċita estrapolata ta’ opzjoni ta’ tliet snin tkun ikkorroborata minn dejta tas-suq osservabbli għal sostanzjalment it-terminu kollu tal-opzjoni. | ekstrapolirana implicitna nestanovitnost triletne opcije je potrjena s pomembnimi tržnimi podatki za praktično celoten čas trajanja opcije. |
| F’dak il-każ il-volatilità impliċita tista’ tkun derivata bl-estrapolazzjoni mill-volatilità impliċita tal-opzjonijiet ta’ sena u ta’ sentejn fuq l-ishma u kkorroborata mill-volatilità impliċita għal opzjonijiet fuq tliet snin fuq ishma komparabbli ta’ entitajiet, sakemm tiġi stabilita dik il-korrelazzjoni mal-volatilitajiet impliċiti ta’ sena u ta’ sentejn. | V tem primeru bi se lahko implicitna nestanovitnost dobila z ekstrapoliranjem iz implicitne nestanovitnosti enoletnih in dveletnih opcij za delnice ter potrdila z implicitno nestanovitnostjo za triletne opcije za primerljive delnice podjetja, če bi bila vzpostavljena korelacija z enoletno in dvoletno implicitno nestanovitnostjo; |
| Arranġament ta’ liċenzjar. | licenčni dogovor. |
| Għal arranġament ta’ liċenzjar li jinkiseb f’kombinament ta’ negozju u li jkun ġie nnegozjat reċentement ma’ parti mhux relatata mill-entità akkwiżita (il-parti għall-arranġament tal-liċenzja), input tal-Livell 2 ikun ir-rata tad-dritt fil-kuntratt mal-parti mhux relatata fil-bidu tal-arranġament. | Pri licenčnem dogovoru, ki je bil prevzet v poslovni združitvi in ga je prevzeto podjetje (stranka licenčnega dogovora) nedavno sklenilo z nepovezano stranko, bi bil vložek Ravni 2 mera licenčnine v pogodbi z nepovezano stranko na začetku dogovora; |
| Inventarju ta’ oġġetti lesti f’ħanut tal-imnut. | zaloga dokončanih proizvodov na maloprodajnem mestu. |
| Fil-każ ta’ inventarju ta’ oġġetti lesti li jinkiseb f’kombinament ta’ negozju, input tal-Livell 2 ikun jew il-prezz għal klijenti f’suq tal-konsumaturi jew prezz għall-bejjiegħa lill-konsumaturi, aġġustat għad-differenzi bejn il-kundizzjoni u l-post tal-oġġett tal-inventarju u l-oġġetti tal-inventarju komparabbli (jiġifieri simili) b’mod li l-kejl tal-valur ġust jirrifletti l-prezz li jkun riċevut fi tranżazzjoni ta’ bejgħ tal-inventarju lil bejjiegħ ieħor li jikkompleta l-isforzi tal-bejgħ meħtieġa. | Pri zalogi dokončanih proizvodov, ki se prevzame v poslovni združitvi, bi bil vložek Ravni 2 cena za kupce na maloprodajnem trgu ali cena za prodajalce na trgu na debelo, prilagojena za razlike med stanjem in lokacijo postavke v zalogi ter primerljivih (tj. podobnih) postavk v zalogi, tako da merjenje poštene vrednosti izraža ceno, ki bi se prejela v transakciji za prodajo zaloge drugemu prodajalcu, ki bi zaključil potrebno prizadevanje za prodajo. |
| Kunċettwalment, il-kejl tal-valur ġust ikun l-istess, kemm jekk isiru aġġustamenti ta’ prezz għall-konsumatur (’l isfel) jew ta’ prezz għall-operaturi (’il fuq). | Načeloma bo merjenje poštene vrednosti enako, ne glede na to, ali so prilagoditve izvedene pri maloprodajni ceni (navzdol) ali veleprodajni ceni (navzgor). |
| Ġeneralment, il-prezz li jeħtieġ l-inqas ammont ta’ aġġustamenti suġġestivi għandu jintuża għall-kejl tal-valur ġust. | Na splošno je treba za merjenje poštene vrednosti uporabiti ceno, pri kateri je potrebnih najmanj subjektivnih prilagoditev. |
| Binja miżmuma u użata. | zgradba v lasti in uporabi. |
| Input tal-Livell 2 ikun il-prezz ta’ kull metru kwadru għall-binja (multiplu ta’ valwazzjoni) derivat minn dejta tas-suq osservabbli, eż. multipli derivati mill-prezzijiet fi tranżazzjonijiet osservati li jinvolvu bini komparabbli (jiġifieri simili) f’postijiet simili. | Vložek Ravni 2 bi bila cena za kvadratni meter zgradbe (večkratnik ocenjevanja vrednosti), ki izhaja iz pomembnih tržnih podatkov, npr. večkratnikov, dobljenih iz cen v opazovanih transakcijah, ki vključujejo primerljive (tj. podobne) zgradbe na podobnih lokacijah; |
| Unità li tiġġenera l-flus. | denar ustvarjajoča enota. |
| Input tal-Livell 2 ikun multiplu ta’ valwazzjoni (eż. multiplu ta’ qligħ jew dħul jew miżura ta’ prestazzjoni simili) derivat minn dejta tas-suq osservabbli, eż. multipli derivati minn prezzijiet fi tranżazzjonijiet osservati li jinvolvu negozji komparabbli (jiġifieri simili), filwaqt li jiġu kkunsidrati fatturi operazzjonali, tas-suq, finanzjarji u mhux finanzjarji. | Vložek Ravni 2 bi bil večkratnik ocenjevanja vrednosti (npr. večkratnik čistih dobičkov ali prihodkov ali podobno merilo uspešnosti), dobljen na podlagi pomembnih tržnih podatkov, npr. večkratnikov, dobljenih iz cen v opazovanih transakcijah, ki vključujejo primerljive (tj. podobne) posle, ob upoštevanju operativnih, tržnih, finančnih in nefinančnih dejavnikov. |
| B36 Eżempji ta’ inputs tal-Livell 3 għal assi u għal obbligazzjonijiet partikolari jinkludu dawn li ġejjin: | B36 Primeri vložkov Ravni 3 za določena sredstva in obveznosti so: |
| Swap ta’ munita datata fit-tul. | dolgoročno datirane valutne zamenjave. |
| Input tal-Livell 3 ikun rata tal-imgħax f’munita speċifika li ma tkunx osservabbli u ma tkunx tista' tiġi ikkorroborata minn dejta tas-suq osservabbli f’intervalli komunement ikkwotati jew inkella għal sostanzjalment it-terminu kollu tas-swap tal-munita. | Vložek Ravni 3 bi bila obrestna mera v določeni valuti, ki je ni mogoče opazovati in tudi ne potrditi s pomembnimi tržnimi podatki v običajno določenih intervalih ali drugače v praktično celotnem trajanju valutne zamenjave. |
| Ir-rati tal-imgħax fi swap tal-munita huma r-rati ta’ swap ikkalkulati mill-kurvi tar-rendita tal-pajjiżi rispettivi. | Obrestne mere v valutni zamenjavi so mere zamenjave, izračunane na podlagi krivulj donosa zadevnih držav; |
| Input tal-Livell 3 ikun il-volatilità storika, jiġifieri l-volatilità għall-ishma derivata mill-prezzijiet storiċi tal-ishma. | Vložek Ravni 3 bi bila pretekla nestanovitnost, tj. nestanovitnost za delnice, dobljena na podlagi preteklih cen delnic. |
| Il-volatilità storika tipikament ma tirrappreżentax l-aspettativi kurrenti tal-parteċipanti fis-suq dwar il-volatilità futura, anki jekk din tkun l-unika informazzjoni disponibbli biex jingħata prezz lill-opzjoni. | Pretekla nestanovitnost običajno ne predstavlja trenutnih pričakovanj udeležencev na trgu glede prihodnje nestanovitnosti, čeprav je to edina informacija, ki je na voljo glede določanja cene opcije; |
| Swap tar-rata tal-imgħax. | zamenjava obrestnih mer. |
| Input tal-Livell 3 ikun aġġustament ta’ prezz ta’ konsensus (nonvinkolanti) tas-suq tan-nofs għas-swap żviluppat permezz ta’ dejta li ma tkunx direttament osservabbli u ma tkunx tista' tiġi ikkorroborata mod ieħor permezz ta’ dejta tas-suq osservabbli. | Vložek Ravni 3 bi bila prilagoditev srednji splošni (nezavezujoči) tržni ceni za zamenjavo, določena na podlagi podatkov, ki jih ni mogoče neposredno opazovati in tudi ne drugače potrditi s pomembnimi tržnimi podatki; |
| Id-dekummissjonament ta’ obbligazzjoni li wieħed jieħu fuqu f’kombinament ta’ negozju. | obveznost razgradnje, prevzeta v poslovni združitvi. |
| Input tal-Livell 3 ikun stima kurrenti permezz tad-dejta tal-entità stess dwar il-ħruġ ta’ flussi ta’ flus futuri li għandu jsir sabiex jaqdi l-obbligu (inklużi l-aspettativi tal-parteċipanti fis-suq dwar il-kostijiet tal-qadi tal-obbligu u l-kumpens li jitlob parteċipant fis-suq talli jassumi l-obbligu li jżarma l-assi) jekk ma jkunx hemm informazzjoni raġonevolment disponibbli li tindika li l-parteċipanti fis-suq jużaw suppożizzjonijiet differenti. | Vložek Ravni 3 bi bila trenutna ocena na podlagi lastnih podatkov podjetja o prihodnjih denarnih odtokih, ki jih je treba plačati za izpolnitev obveze (vključno s pričakovanji udeležencev na trgu v zvezi s stroški izpolnjevanja obveze in nadomestilom, ki bi ga udeleženec na trgu zahteval za prevzem obveze za razgradnjo sredstva), če v razumni meri ni na voljo informacij, ki bi kazale, da bi udeleženci na trgu uporabili druge predpostavke. |
| Dak l-input tal-Livell 3 jintuża f’teknika ta’ valur preżenti flimkien ma’ inputs oħrajn, eż. rata tal-imgħax kurrenti mingħajr riskju jew rata mingħajr riskju aġġustata għall-kreditu jekk l-effett tal-qagħda tal-kreditu tal-entità fuq il-valur ġust tal-obbligazzjoni jkun rifless fir-rata ta’ skont minflok fl-istima ta’ ħruġ ta’ flussi ta’ flus futuri. | Ta vložek Ravni 3 bi se uporabil pri tehniki sedanje vrednosti skupaj z drugimi vložki, npr. trenutno obrestno mero brez tveganja ali kreditu prilagojeno mero brez tveganja, če je vpliv bonitete podjetja na pošteno vrednost obveznosti izražen v diskontni meri in ne v oceni prihodnjih denarnih odtokov; |
| Input tal-Livell 3 ikun tbassir finanzjarju (eż. ta’ flussi ta’ flus jew profitt jew telf) żviluppat permezz tad-dejta tal-entità stess jekk ma jkunx hemm informazzjoni raġonevolment disponibbli li tindika li l-parteċipanti fis-suq jużaw suppożizzjonijiet differenti. | Vložek Ravni 3 bi bila finančna napoved (npr. denarnih tokov ali poslovnega izida), oblikovana na podlagi lastnih podatkov podjetja, če v razumni meri ni na voljo informacij, ki bi kazale, da bi udeleženci na trgu uporabili druge predpostavke. |
| IL-KEJL TAL-VALUR ĠUST META L-VOLUM JEW IL-LIVELL TA’ ATTIVITÀ GĦAL ASSI JEW GĦAL OBBLIGAZZJONI JKUN NAQAS B’MOD SOSTANZJALI | MERJENJE POŠTENE VREDNOSTI V PRIMERU ZNATNEGA ZMANJŠANJA OBSEGA ALI RAVNI DEJAVNOSTI ZA SREDSTVO ALI OBVEZNOST |
| B37 Il-valur ġust ta’ assi jew ta’ obbligazzjoni jista’ jkun affettwat meta jkun hemm tnaqqis sinifikanti fil-volum jew fil-livell ta’ attività għal dak l-assi jew dik l-obbligazzjoni fir-rigward tal-attività normali tas-suq għall-assi jew għall-obbligazzjoni (jew assi jew obbligazzjonijiet simili). | B37 Na pošteno vrednost sredstva ali obveznosti lahko vpliva znatno zmanjšanje obsega ali ravni dejavnosti za to sredstvo ali obveznost glede na običajno tržno dejavnost za sredstvo ali obveznost (ali podobna sredstva ali obveznosti). |
| Sabiex tistabilixxi jekk, fuq il-bażi tal-evidenza disponibbli, kienx hemm tnaqqis sinifikanti fil-volum jew il-livell ta’ attività għall-assi jew għall-obbligazzjoni, entità għandha tevalwa s-sinifikat u r-rilevanza ta’ fatturi bħal dawn: | Da se na podlagi razpoložljivih dokazil določi, ali se je znatno zmanjšal obseg ali raven dejavnosti za sredstvo ali obveznost, mora podjetje oceniti pomembnost in ustreznost dejavnikov, kot so: |
