Maltese to Slovenian European Commission terminology (DGT)

Search term or phrase in this TERMinator '. "." . '

Purchase TTMEM.com full membership to search this dictionary
 
 
Share this dictionary/glossary:
 

 
database_of_translation_agencies
 

SourceTarget
L-Artikolu 3 tar-Regolament (KE) Nru 847/96 ma għandux japplika.Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.
RumanijaRomunija
UnjoniUnija
L-ebda attività tas-sajd inkluż it-trażbord, it-teħid abbord, il-ħatt l-art u l-ewwel bejgħ ma għandu jkun permess mill-15 ta’ April sal-15 ta’ Ġunju 2013.Od 15. aprila do 15. junija 2013 ni dovoljena nobena ribiška dejavnost, vključno s pretovarjanjem, sprejemanjem na krov, iztovarjanjem in prvo prodajo.
li jiffissa għall-2013 u l-2014 l-opportunitajiet tas-sajd għall-bastimenti tal-UE għal ċerti stokkijiet ta’ ħut tal-baħar fondo določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2013 in 2014
L-Artikolu 43(3) tat-Trattat jipprevedi li l-Kunsill, fuq proposta tal-Kummissjoni, għandu jadotta miżuri dwar l-iffissar u l-allokazzjoni tal-opportunitajiet tas-sajd.Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.
Ir-Regolament tal-Kunsill (KE) Nru 2371/2002 tal-20 ta’ Diċembru 2002 dwar il-konservazzjoni u l-isfruttar sostenibbli ta’ riżorsi tas-sajd skont il-Politika Komuni dwar is-Sajd [1]jirrikjedi li jiġu stabbiliti miżuri li jirregolaw l-aċċess għall-ilmijiet u r-riżorsi u l-insegwiment sostenibbli tal-attivitajiet tas-sajd, filwaqt li jitqiesu l-pariri xjentifiċi, tekniċi u ekonomiċi disponibbli u b’mod partikolari r-rapporti mfassla mill-Kumitat Xjentifiku, Tekniku u Ekonomiku għas-Sajd (STECF), kif ukoll fid-dawl ta’ kwalunkwe parir irċevut mill-Kunsill Konsultattiv Reġjonali.Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike [1]zahteva določitev ukrepov za urejanje dostopa do voda in virov ter trajnostno izvajanje ribolovnih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo razpoložljiva znanstvena, tehnična in gospodarska mnenja ter zlasti poročila, ki jih pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), ter kakršna koli mnenja prejeta s strani regionalnih svetovalnih svetov.
Hija r-responsabbiltà tal-Kunsill li jadotta miżuri dwar l-iffissar u l-allokazzjoni ta’ opportunitajiet tas-sajd skont it-tip ta’ sajd jew il-grupp ta’ tipi ta’ sajd, inklużi ċerti kundizzjonijiet li huma funzjonalment marbutin magħhom, kif xieraq.Svet sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti glede na ribolov ali skupino ribolova, po potrebi tudi z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno s tem povezani.
L-opportunitajiet tas-sajd għandhom jitqassmu fost l-Istati Membri b’mod li tkun żgurata l-istabbiltà relattiva għal kull Stat Membru fl-attivitajiet tas-sajd għal kull stokk jew tip ta’ sajd u wara li jitqiesu kif imiss l-għanijiet tal-Politika Komuni tas-Sajd stabbiliti mir-Regolament (KE) Nru 2371/2002.Ribolovne možnosti bi bilo treba med države članice razdeliti tako, da se vsaki državi članici zagotovi sorazmerna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsak stalež ali ribolov, in ob upoštevanju ciljev skupne ribiške politike iz Uredbe (ES) št. 2371/2002.
Il-qabdiet totali permissibbli (TACs) għandhom jiġu stabbiliti abbażi ta’ parir xjentifiku disponibbli, filwaqt li jittieħed kont tal-aspetti bijoloġiċi u soċjoekonomiċi filwaqt li jiġi żgurat trattament ġust bejn is-setturi tas-sajd, kif ukoll fid-dawl tal-opinjonijiet espressi matul il-konsultazzjoni tal-partijiet interessati, b’mod partikolari fil-laqgħat mal-Kumitat Konsultattiv dwar is-Sajd u l-Akkwakultura u mal-Kunsilli Konsultattivi Reġjonali kkonċernati.Celotni dovoljeni ulovi (TAC) bi morali biti določeni na podlagi razpoložljivih znanstvenih mnenj ter ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi pravična obravnava ribiških sektorjev, ter glede na mnenja, izražena na posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, zlasti na zasedanjih Odbora za ribištvo in ribogojstvo ter zadevnih regionalnih svetovalnih svetov.
L-opportunitajiet tas-sajd għandhom ikunu skont ftehimiet u prinċipji internazzjonali, bħall-Ftehim tan-Nazzjonijiet Uniti dwar il-Konservazzjoni u l-Ġestjoni ta’ Stokkijiet ta’ Ħut Transżonali u Stokkijiet ta’ Ħut li Jpassi Ħafna tal-1995 [2], u skont il-prinċipji dettaljati ta’ ġestjoni stabbiliti fil-Linji Gwida Inter-nazzjonali għall-Ġestjoni tas-Sajd f’Baħar Fond fl-Ibħra Miftuħa tal-Organizzazzjoni tal-Ikel u l-Biedja tan-Nazzjonijiet Uniti tal-2008, li skonthom, b’mod partikolari, regolatur għandu jkun aktar kawt meta l-informazzjoni ma tkunx ċerta, ma tkunx affidabbli jew ma tkunx adegwata.Ribolovne možnosti bi morale biti v skladu z mednarodnimi sporazumi in načeli, kot je Sporazum Združenih narodov iz leta 1995 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib [2], ter v skladu s podrobnimi načeli upravljanja iz mednarodnih smernic Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih iz leta 2008, v skladu s katerimi bi moral biti upravni organ previdnejši, če so podatki negotovi, nezanesljivi ali nepopolni.
In-nuqqas ta’ informazzjoni xjentifika adegwata ma għandux jintuża bħala raġuni biex ikunu posposti jew biex ma jittiħdux miżuri ta’ konservazzjoni u ta’ ġestjoni.Pomanjkanje ustreznih znanstvenih podatkov ne bi smelo biti razlog za odlaganje ali nesprejetje ukrepov ohranjanja in upravljanja.
Il-pariri xjentifiċi l-aktar reċenti mill-Kunsill Internazzjonali għall-Esplorazzjoni tal-Baħar (ICES) u mill-STECF jindikaw li l-biċċa l-kbira tal-istokkijiet tal-baħar fond jinħasdu b’mod mhux sostenibbli u li l-opportunitajiet tas-sajd għal dawk l-istokkijiet, biex tkun żgurata s-sostenibbiltà tagħhom, għandhom jitnaqqsu sakemm l-evoluzzjoni tad-daqsijiet tal-istokkijiet turi xejra pożittiva.V najnovejšem znanstvenem mnenju Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) in STECF je navedeno, da se večina globokomorskih staležev ne lovi trajnostno, pri čemer bi bilo treba ribolovne možnosti za te staleže zaradi zagotovitve njihove trajnosti zmanjšati, dokler se obsegi staležev ne bi spet začeli povečevati.
L-ICES jagħti wkoll il-parir li ma għandu jkun permess ebda sajd dirett għall-orange roughy fiż-żoni kollha u għal ċerti stokkijiet tal-linarda u tal-paġella.Poleg tega je ICES mnenja, da usmerjeni ribolov oranžne sluzoglavke ne bi smel biti dovoljen na vseh območjih in za nekatere staleže modrega lenga in okatega ribona.
Dwar il-klieb il-baħar tal-baħar fond, l-ispeċijiet kummerċjali ewlenin jitqiesu li tbattlu, u, għalhekk, ma għandux isir sajd dirett għalihom.Glede globokomorskih morskih psov štejejo glavne tržne vrste za izčrpane in zato ne bi smelo prihajati do usmerjenega ribolova.
L-opportunitajiet tas-sajd għall-ispeċijiet tal-baħar fond kif definit fl-Artikolu 2(a) tar-Regolament tal-Kunsill (KE) Nru 2347/2002 tas-16 ta’ Diċembru 2002 li jistabbilixxi ħtiġijiet speċifiċi ta’ aċċess u kundizzjonijiet relattivi għas-sajd ta’ ħażniet tal-baħar fond [3]jiġu deċiżi fuq bażi biannwali.Ribolovne možnosti za globokomorske vrste, kot so opredeljene v členu 2(a) Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev [3]se določijo vsaki dve leti.
Madankollu, issir eċċezzjoni għall-istokkijiet talarġentina silus u s-sajd ewlieni tal-linarda li l-opportunitajiet tas-sajd għalihom jiddependu fuq l-eżitu tan-negozjati annwali man-Norveġja.Vendar so izjema staleži velike srebrenke in glavni stalež modrega lenga, glede katerega so ribolovne možnosti odvisne od izida letnih pogajanj z Norveško.
L-opportunitajiet tas-sajd għal dawk l-istokkijiet għandhom jiġu stabbiliti f’regolament annwali rilevanti ieħor li jiffissal-opportunitajiet tas-sajd.Ribolovne možnosti za te staleže bi bilo treba določiti v drugi zadevni letni uredbi o določitvi ribolovnih možnosti.
Bil-għan tas-simplifikazzjoni, it-TACs tal-linarda li dwarhom ittieħdet deċiżjoni awtonoma mill-Unjoni għandhom ikunu rregolati fl-istess strument legali.V interesu poenostavitve bi bilo treba TAC modrega lenga, ki jih Unija avtonomno določi, urediti v istem pravnem instrumentu.
Għaldaqstant, it-TACs għal-linarda fl-ibħra internazzjonali II, III u IV għandhom jiġu inklużi, flimkien mat-TACs għal-linarda fl-ibħra internazzjonali ta’ XII, fir-Regolament li jiffissal-opportunitajiet tas-sajd disponibbli għall-bastimenti tal-UE għal ċerti stokkijiet ta’ ħut u gruppi ta’ stokkijiet ta’ ħut li mhumiex soġġetti għal negozjati jew ftehimiet internazzjonali.Zato bi bilo treba TAC za modrega lenga v mednarodnih vodah II, III in IV, skupaj s TAC za modrega lenga v mednarodnih vodah XII, vključiti v Uredbo o določitvi ribolovnih možnosti, ki so razpoložljive za plovila EU za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki niso predmet mednarodnih pogajanj ali sporazumov.
Skont ir-Regolament tal-Kunsill (KE) Nru 847/96 tas-6 ta’ Mejju 1996 li jintroduċi kondizzjonijiet addizzjonali għal tmexxija minn sena għal sena tat-TACs u l-kwoti [4]l-istokkijiet li huma suġġetti għal diversi miżuri msemmija hawnhekk għandhom jiġu identifikati.V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto [4]bi bilo treba določiti staleže, za katere veljajo razni ukrepi iz navedene uredbe.
It-TACs ta’ prekawzjoni għandhom japplikaw għal stokkijiet li għalihom mhi disponibbli ebda evalwazzjoni b’bażi xjentifika tal-opportunitajiet tas-sajd speċifikament għas-sena li fiha jkunu qegħdin jiġu ffissati t-TACs; it-TACs analitiċi għandhom japplikaw għall-każijiet l-oħrajn.Previdnostne TAC bi bilo treba uporabljati za staleže, za katere ni na voljo nobene znanstveno utemeljene ocene ribolovnih možnosti za leto, v katerem je treba določiti TAC; v vseh drugih primerih bi bilo treba uporabljati analitske TAC.
Fid-dawl tal-pariri mill-ICES u s-STECF għall-istokkijiet tal-baħar fond, dawk l-istokkijiet li għalihom mhi disponibbli ebda evalwazzjoni b’bażi xjentifika tal-opportunitajiet tas-sajd rilevanti għandhom ikunu soġġetti għal TACs ta’ prekawzjoni f’dan ir-Regolament.Glede na mnenje ICES in STECF glede globokomorskih staležev ter predvsem dejstva, da za zadevne ribolovne možnosti večinoma ne obstaja znanstvena ocena, bi morali veljati previdnostni TAC iz te uredbe.
Fid-dawl tal-pariri xjentifiċi, id-distribuzzjoni bijoloġika ta’ xi stokkijiet ta’ roundnose grenadier (Coryphaenoides rupestris) mhux neċessarjament tikkorrispondi għaż-żoni tat-TACs f’dan ir-Regolament.Glede na znanstveno mnenje biološka porazdelitev nekaterih staležev okroglonosega repaka nujno ne ustreza področjem TAC iz te uredbe.
Sabiex jiġi ffaċilitat l-isfruttament sostenibbli ta’ dawn l-istokkijiet, ikun adatt li jkun hemm aktar flessibbiltà bejn, min-naħa l-waħda, iż-żoni tat-TACs Vb, VI, VII, u min-naħa l-oħra ż-żoni tat-TACs VIII, IX, X, XII u XIV.Da bi se olajšalo trajnostno izkoriščanje teh staležev, je primerno, da se dovoli povečana prožnost med področji TAC Vb, VI in VII na eni strani ter področji TAC VIII, IX, X, XII in XIV na drugi strani.
Dan ir-Regolament jiffissal-opportunitajiet tas-sajd annwali għas-snin 2013 u 2014 disponibbli għall-bastimenti tal-UE għall-istokkijiet ta’ ħut ta’ ċerti speċijiet tal-baħar fond fl-ilmijiet tal-UE u f’ċerti ilmijiet mhux tal-UE fejn huma meħtieġa limiti tal-qbid.Ta uredba določa letne ribolovne možnosti, ki so na voljo za plovila EU za staleže rib nekaterih globokomorskih vrst za leti 2013 in 2014 v vodah EU in nekaterih vodah zunaj EU, za katere se zahtevajo omejitve ulova.
“bastiment tal-UE” tfisser bastiment tas-sajd li jtajjar il-bandiera ta’ Stat Membru u li jkun irreġistrat fl-Unjoni;„plovilo EU“ pomeni ribiško plovilo, ki plove pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;
“ilmijiet tal-UE” tfisser l-ilmijiet taħt is-sovranità jew il-ġurisdizzjoni tal-Istati Membri bl-eċċezzjoni ta’ ilmijiet maġenb it-territorji msemmijin fl-Anness II tat-Trattat;„vode EU“ pomeni vode pod suverenostjo ali pristojnostjo držav članic, razen voda, ki mejijo na ozemlja iz Priloge II k Pogodbi;
“qabda totali permissibbli” (TAC) tfisser il-kwantità li tista’ tinqabad u tinħatt l-art minn kull stokk ta’ ħut kull sena;„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino, ki se lahko iz posameznega staleža rib ulovi in iztovori vsako leto;
“kwota” tfisser proporzjon mit-TAC allokata lill-Unjoni, lil Stat Membru jew lil pajjiż terz;„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;
“ilmijiet internazzjonali” tfisser ilmijiet li ma jaqgħu taħt is-sovranità jew il-ġurisdizzjoni tal-ebda Stat.„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali pristojnosti katere koli države.
Għall-finijiet ta’ dan ir-Regolament, għandhom japplikaw id-definizzjonijiet taż-żoni li ġejjin:V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve con:
iż-żoni tal-ICES (il-Kunsill Internazzjonali għall-Esplorazzjoni tal-Baħar) huma ż-żoni ġeografiċi speċifikati fl-Anness III għar-Regolament (KE) Nru 218/2009 tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill [5];cone ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta [5];
iż-żoni tas-CECAF (il-Kumitattas-Sajd għall-Atlantiku Ċentrali tal-Lvant) huma ż-żoni ġeografiċi speċifikati fl-Anness II għar-Regolament (KE) Nru 216/2009 tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill [6];cone CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni osrednji Atlantik) so geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta [6].
It-TACs għall-ispeċijiet tal-baħar fond li jinqabdu mill-bastimenti tal-UE fl-ilmijiet tal-UE jew f’ċerti ilmijiet li mhumiex tal-UE, l-allokazzjoni ta’ TACs bħal dawn fost l-Istati Membri u l-kundizzjonijiet marbutin magħhom b’mod funzjonali, fejn hu xieraq, huma stipulati fl-Anness għal dan ir-Regolament.TAC za globokomorske vrste, ki jih ulovijo plovila EU v vodah EU ali v nekaterih vodah zunaj EU, dodelitev takih TAC državam članicam ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi k tej Uredbi.
Dispożizzjonijiet speċjali dwar l-allokazzjonijiet tal-opportunitajiet tas-sajdPosebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti
L-allokazzjoni tal-opportunitajiet tas-sajd fost l-Istati Membri kif stipulat f’dan ir-Regolament għandha tkun mingħajr preġudizzju għal:Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:
tnaqqis u riallokazzjonijiet magħmulin skont l-Artikolu 37 tar-Regolament (KE) Nru 1224/2009 [7]jew skont l-Artikolu 10(4) tar-Regolament (KE) Nru 1006/2008 [8];odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 [7]ali členom 10(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 [8];
tnaqqis magħmul skont l-Artikoli 105, 106 u 107 tar-Regolament (KE) Nru 1224/2009.odbitke v skladu s členi 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
L-Artikolu 3 tar-Regolament (KE) Nru 847/96 għandu japplika għal stokkijiet soġġetti għal TAC ta’ prekawzjoni filwaqt li l-Artikolu 3(2) u (3) u l-Artikolu 4 ta’ dak ir-Regolament għandhom japplikaw għall-istokkijiet soġġetti għal TAC analitika, ħlief fejn speċifikat mod ieħor fl-Anness għal dan ir-Regolament.Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se uporablja za staleže, za katere velja previdnostni TAC, člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe pa za staleže, za katere velja analitski TAC, razen kadar Priloga k tej uredbi določa drugače.
Kondizzjonijiet għall-ħatt l-art tal-qabdiet u tal-qabdiet inċidentaliPogoji za iztovarjanje ulova in prilova
Il-ħut minn stokkijiet li għalihom huma stabbiliti t-TACs għandu jinżamm abbord jew jinħatt l-art biss jekk il-qabdiet isiru minn bastimenti li jtajru l-bandiera ta’ Stat Membru li għandu kwota u li dik il-kwota ma tkunx eżawrita.Ribe iz staležev, za katere so določeni TAC, se obdržijo na krovu ali iztovarjajo le, če ulov ulovijo plovila, ki plovejo pod zastavo države članice in imajo kvoto ter ta kvota ni izčrpana.
Ftehim fuq l-implimentazzjoni tad-dispożizzjonijiet tal-Konvenzjoni tan-Nazzjonijiet Uniti fuq il-Liġi tal-Baħar tal-10 ta’ Diċembru 1982 dwar il-konservazzjoni u l-amministrazzjoni ta’ ħażniet ta’ ħut li jpassu f’żona limitata (straddling) u ħażniet ta’ ħut li jpassu ħafna (highly migratory) (ĠU L 189, 3.7.1998, p.16).Sporazum o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (UL L 189, 3.7.1998, str. 16).
ĠU L 351, 28.12.2002, p. 6.UL L 351, 28.12.2002, str. 6.
Ir-Regolament (KE) Nru 218/2009 tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tal-11 ta’ Marzu 2009 dwar il-preżentazzjoni ta’ statistika ta’ qbid nominali mill-Istati Membri li jistadu fil-Grigal tal-Atlantiku (ĠU L 87, 31.3.2009, p. 70).Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).
Ir-Regolament (KE) Nru 216/2009 tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tal-11 ta’ Marzu 2009 dwar il-preżentazzjoni ta’ statistika ta’ qbid nominali mill-Istati Membri li jistadu f’ċerti żoni li mhumiex fl-Atlantiku tat-Tramuntana (ĠU L 87, 31.3.2009, p. 1).Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).
Ir-Regolament tal-Kunsill (KE) Nru 1224/2009 tal-20 ta’ Novembru 2009 li jistabbilixxi sistema Komunitarja ta’ kontroll għall-iżgurar tal-konformità mar-regoli tal-Politika Komuni tas-Sajd, (ĠU L 343, 22.12.2009, p. 1).Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
Ir-Regolament tal-Kunsill (KE) Nru 1006/2008 tad-29 ta’ Settembru 2008 dwar l-awtorizzazzjonijiet għall-attivitajiet tas-sajd tal-bastimenti tas-sajd tal-Komunità barra mill-ilmijiet tal-Komunità u l-aċċess ta’ bastimenti ta’ pajjiżi terzi għall-ilmijiet tal-Komunità (ĠU L 286, 29.10.2008, p. 33).Uredba Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (UL L 286, 29.10.2008, str. 33).
Ir-referenzi għaż-żoni tas-sajd huma referenzi għaż-żoni tal-ICES, dment li ma jkunx speċifikat mod ieħor.Če ni drugače določeno, so sklici na ribolovna območja sklici na območja ICES.
Definizzjoni tal-ispeċijiet u l-gruppi tal-ispeċijietOpredelitev vrst in skupin vrst
Fil-lista li tinsab fil-Parti 2 ta’ dan l-Anness, l-istokkijiet ta’ ħut jissemmew skont l-ordni alfabetiku tal-ismijiet bil-Latin tal-ispeċi.Na seznamu iz dela 2 te priloge so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrst.
Madankollu, il-klieb il-baħar tal-baħar fond tqiegħdu fil-bidu ta’ dik il-lista.Globokomorski morski psi so na začetku navedenega seznama.
Għall-finijiet ta’ dan ir-Regolament, qed tingħata t-tabella komparattiva t’hawn taħt ta’ ismijiet komuni u ta’ ismijiet bil-Latin:Za namene te uredbe je v nadaljevanju prikazana primerjalna tabela s splošnimi in latinskimi imeni:
Ċinturin iswedČrni morski meč
PaġellaModri leng
Lipp AbjadOkati ribon
Għall-finijiet ta’ dan ir-Regolament, “klieb il-baħar tal-baħar fond” tfisser il-lista ta’ speċijiet li ġejja:V tej uredbi izraz „globokomorski morski psi“ pomeni naslednji seznam vrst:
Catsharks tal-baħar fondGlobokomorske morske mačke iz rodu Apristurus Ovratničarski šesteroškrgar
Mazzola PortugiżaPortugalski morski pes
Longnose velved dogfishMorski pes vrste Centroscymnus crepidater

Want to see more? Purchase TTMEM.com full membership