| Source | Target | | ĠU L 204, 21.7.1998, p. 37. | UL L 204, 21.7.1998, str. 37. |
| ĠU L 13, 16.1.2008, p. 18. | UL L 13, 16.1.2008, str. 18. |
| ĠU L 263, 7.10.2009, p. 32. | UL L 263, 7.10.2009, str. 32. |
| ĠU L 55, 28.2.2011, p. 13. | UL L 55, 28.2.2011, str. 13. |
| ĠU C 48, 18.2.2012, p. 2. | UL C 48, 18.2.2012, str. 2. |
| ĠU L 18, 21.1.1997, p. 1. | UL L 18, 21.1.1997, str. 1. |
| ĠU L 178, 17.7.2000, p. 1. | UL L 178, 17.7.2000, str. 1. |
| ĠU L 364, 9.12.2004, p. 1. | UL L 364, 9.12.2004, str. 1. |
| DISPOŻIZZJONIJIET DWAR KOOPERAZZJONI AMMINISTRATTIVA FL-ATTI TAL-UNJONI LI HUMA IMPLIMENTATI PERMEZZ TAL-IMI, IMSEMMIJIN FL-ARTIKOLU 3 | DOLOČBE O UPRAVNEM SODELOVANJU IZ AKTOV UNIJE, KI SE IZVAJAJO PREK IMI, IZ ČLENA 3 |
| Id-Direttiva 2006/123/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tat-12 ta’ Diċembru 2006 dwar is-servizzi fis-suq intern [1]: il-Kapitolu VI, l-Artikolu 39(5), kif ukoll l-Artikolu 15(7), sakemm ma ssirx notifika, kif previst f'dak l-aħħar artikolu, skont id-Direttiva 98/34/KE. | Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu [1]: poglavje VI, člen 39(5) in tudi člen 15(7), razen če je obvestilo, kot določa člen 15(7), poslano v skladu z Direktivo 98/34/ES. |
| Id-Direttiva 2005/36/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tas-7 ta' Settembru 2005 dwar ir-rikonoxximent ta' kwalifiki professjonali [2]: L-Artikolu 8, l-Artikolu 50(1), (2) u (3), u l-Artikolu 56. | Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij [2]: člen 8, člen 50(1), (2) in (3) ter člen 56. |
| Id-Direttiva 2011/24/UE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tad-9 ta' Marzu 2011 dwar l-applikazzjoni tad-drittijiet tal-pazjenti fil-qasam tal-kura tas-saħħa transkonfinali [3]: l-Artikolu 10(4). | Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu [3]: člen 10(4). |
| Ir-Regolament (UE) Nru 1214/2011 tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tas-16 ta’ Novembru 2011 dwar it-trasport transkonfinali professjonali tal-euro fi flus kontanti bit-triq bejn l-Istati Membri taż-żona tal-euro [4]: l-Artikolu 11(2). | Uredba (EU) št. 1214/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja [4]: člen 11(2). |
| Ir-Rakkomandazzjoni tal-Kummissjoni tas-7 ta’ Diċembru 2001 dwar il-prinċipji tal-użu tas-“SOLVIT” — in-Netwerk għas-Soluzzjoni ta’ Problemi fis-Suq Intern [5]: Kapitoli I u II. | Priporočilo Komisije z dne 7. decembra 2001 o načelih za uporabo mreže SOLVIT za reševanje problemov notranjega trga [5]: poglavji I in II. |
| ĠU L 255, 30.9.2005, p. 22. | UL L 255, 30.9.2005, str. 22. |
| ĠU L 88, 4.4.2011, p. 45. | UL L 88, 4.4.2011, str. 45. |
| ĠU L 316, 29.11.2011, p. 1. | UL L 316, 29.11.2011, str. 1. |
| Il-Komunikazzjoni tal-Kummissjoni tat-13 ta' April 2011“Att dwar is-Suq Uniku: Tnax-il xprun sabiex jiġi stimulat it-tkabbir u r-rinfurzart tal-fiduċja ‘Flimkien għal tkabbir ġdid’” tisħaq fuq l-importanza tal-IMI għat-tisħiħ tal-kooperazzjoni fost l-atturi involuti, inkluż fuq livell lokali, u b’hekk tikkontribwixxi għal governanza aħjar tas-suq uniku. | V sporočilu Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg: Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – ‚Skupaj za novo rast‘“ je poudarjen pomen IMI za krepitev sodelovanja med vključenimi udeleženci, tudi na lokalni ravni, kar bi prispevalo k boljšemu upravljanju enotnega trga. |
| Għalhekk huwa neċessarju li jiġi stabbilit qafas legali b’saħħtu għall-IMI kif ukoll sett ta’ regoli komuni biex jiżguraw li l-IMI tiffunzjona b’mod effiċjenti. | Zato je treba vzpostaviti trden pravni okvir za IMI in določiti skupna pravila za zagotovitev učinkovitega delovanja IMI. |
| L-użu tal-IMI għall-appoġġ tekniku tan-network SOLVIT għandu jkun mingħajr preġudizzju għall-karattru informali tal-proċedura SOLVIT li hija bbażata fuq impenn volontarju tal-Istati Membri, f'konformità mar-rakkomandazzjoni tal-Kummissjoni tas-7 ta' Diċembru 2001 dwar il-prinċipji għall-użu tas-"SOLVIT" — in-Network għas-Soluzzjoni ta’ Problemi fis-Suq Intern [5]('ir-Rakkomandazzjoni SOLVIT'). | Uporaba IMI v okviru tehnične podpore mreži SOLVIT ne bi smela posegati v neformalno naravo postopka SOLVIT, ki je zasnovan na prostovoljni zavezi držav članic v skladu s Priporočilom Komisije z dne7. decembra 2001 o načelih za uporabo mreže SOLVIT za reševanje problemov notranjega trga [5](v nadaljnjem besedilu: priporočilo o SOLVIT). |
| Sabiex jitkompla l-funzjonament tan-network SOLVIT abbażi ta' arranġamenti ta' ħidma eżistenti, wieħed jew aktar mill-kompiti tal-koordinatur nazzjonali tal-IMI jistgħu jiġu assenjati liċ-ċentri SOLVIT fl-ambitu tal-ħidma tagħhom, sabiex ikunu jistgħu jiffunzjonaw indipendentement mill-koordinatur nazzjonali tal-IMI. | Da bi se delovanje mreže SOLVIT nadaljevalo na podlagi sedanje organizacije dela, se lahko ena ali več nalog nacionalnega koordinatorja IMI dodeli centrom SOLVIT na njihovem področju dela, tako da lahko delujejo neodvisno od nacionalnega koordinatorja IMI. |
| L-ipproċessar tad-data personali u tal-informazzjoni kunfidenzjali bħala parti mill-proċeduri SOLVIT għandu jibbenefika mill-garanziji kollha li jinsabu f'dan ir-Regolament, mingħajr preġudizzju għall-karattru mhux vinkolanti tar-rakkomandazzjoni SOLVIT. | Obdelava osebnih podatkov in zaupnih informacij v okviru postopkov SOLVIT bi morala brez poseganja v nezavezujoče priporočilo o SOLVIT potekati v skladu z vsemi zagotovili iz te uredbe. |
| dwar l-Istandardizzazzjoni Ewropea, li jemenda d-Direttivi tal-Kunsill 89/686/KEE u 93/15/KEE u d-Direttivi 94/9/KE, 94/25/KE, 95/16/KE, 97/23/KE, 98/34/KE, 2004/22/KE, 2007/23/KE, 2009/23/KE u 2009/105/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill u li jħassar id-Deċiżjoni tal-Kunsill 87/95/KEE u d-Deċiżjoni Nru 1673/2006/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill | o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta |
| Wara li kkunsidraw il-proposta tal-Kummissjoni Ewropea, | ob upoštevanju predloga Evropske komisije, |
| Wara li l-abbozz ta' att leġislattiv intbagħat lill-parlamenti nazzjonali, | po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom, |
| Filwaqt li jaġixxu skont il-proċedura leġislattiva ordinarja [2], | v skladu z rednim zakonodajnim postopkom [2], |
| L-għan ewlieni tal-istandardizzazzjoni hija d-definizzjoni ta' speċifikazzjonijiet volontarji tekniċi jew tal-kwalità li jistgħu jikkonformaw magħhom prodotti, proċessi tal-produzzjoni jew servizzi attwali jew fil-futur. | Glavni cilj standardizacije je opredelitev prostovoljnih tehničnih specifikacij ali specifikacij kakovosti, ki jih lahko izpolnjujejo sedanji ali prihodnji proizvodi, proizvodni procesi ali storitve. |
| L-istandardizzazzjoni tista' tkopri diversi suġġetti, bħall-istandardizzazzjoni ta’ livelli jew daqsijiet differenti ta’ prodott partikolari jew l-ispeċifikazzjonijiet tekniċi fis-swieq tal-prodotti jew tas-servizzi fejn il-kompatibbiltà u l-interoperabbiltà ma’ prodotti jew sistemi oħra huma essenzjali. | Standardizacija lahko zajema različna vprašanja, kot so standardizacija različnih stopenj ali velikosti določenega proizvoda, ali tehnične specifikacije na trgih proizvodov ali storitev, za katera sta združljivost in interoperabilnost z drugimi proizvodi ali sistemi bistveni. |
| L-istandardizzazzjoni Ewropea ssaħħaħ il-kompetittività globali tal-industrija Ewropea speċjalment meta tkun stabbilita f'koordinazzjoni mal-korpi internazzjonali tal-istandardizzazzjoni, jiġifieri l-Organizzazzjoni Internazzjonali tal-Istandardizzazzjoni (ISO), il-Kummissjoni Elettroteknika Internazzjonali (IEC) u l-Unjoni Internazzjonali tat-Telekomunikazzjoni (ITU). | Evropska standardizacija krepi svetovno konkurenčnost evropske industrije, zlasti kadar je določena z usklajevanjem z mednarodnimi organi za standardizacijo, in sicer Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO), Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC) in Mednarodno zvezo za telekomunikacije (ITU). |
| L-standards ikollhom effett ekonomiku pożittiv, pereżempju billi jippromwovu interpenetrazzjoni ekonomika fis-suq intern u jinkoraġġixxu l-iżvilupp ta’ prodotti jew swieq ġodda u kundizzjonijiet tal-provvista mtejba. | Standardi ustvarjajo pomembne pozitivne gospodarske učinke, na primer s spodbujanjem gospodarskega prepletanja na notranjem trgu ter razvoja novih in izboljšanih proizvodov ali trgov in izboljšanih pogojev dobave. |
| L-istandards b'hekk normalment iżidu l-kompetizzjoni u jbaxxu l-ispejjeż tal-produzzjoni u tal-bejgħ, bir-riżultat li jkunu ta’ benefiċċju għall-ekonomiji b’mod ġenerali u għall-konsumaturi b'mod partikolari. | Standardi tako običajno povečajo konkurenco ter zmanjšajo stroške proizvodnje in prodaje, s čimer koristijo gospodarstvu kot celoti, zlasti potrošnikom. |
| L-istandards jistgħu jżommu u jtejbu l-kwalità, jipprovdu l-informazzjoni u jiżguraw l-interoperabbiltà u l-kompatibilità, u b’hekk iżidu s-sikurezza u l-valur għall-konsumaturi. | Na podlagi standardov se lahko ohranja ali povečuje kakovost ter zagotavljajo informacije, interoperabilnost in združljivost, s čimer se povečuje tudi varnost in pomembnost za potrošnike. |
| L-istandards Ewropej jiġu adottati mill-organizzazzjonijet Ewropej tal-istandardizzazzjoni, jiġifieri l- CEN, CENELEC u ETSI. | (4) Evropske standarde sprejemajo evropske organizacije za standardizacijo, in sicer CEN, Cenelec in ETSI. |
| L-istandards Ewropej għandhom irwol importanti ħafna fis-suq intern, pereżempju permezz tal-użu ta' standards armonizzati fil-preżunzjoni tal-konformità tal-prodotti li jkunu se jitpoġġew fis-suq minħabba li r-rekwiżiti essenzjali relatati ma' dawk il-prodotti jkunu stipulati fil-leġislazzjoni relevanti tal-Unjoni dwar l-armonizzazzjoni. | (5) Evropski standardi imajo na notranjem trgu zelo pomembno vlogo, na primer preko uporabe harmoniziranih standardov za zagotavljanje skladnosti proizvodov, ki bodo dani na trg, z bistvenimi zahtevami za te proizvode, ki jih določa ustrezna usklajevalna zakonodaja Unije. |
| Dawk ir-rekwiżiti għandhom jiġi definiti b'mod preċiż sabiex tkun evitata l-interpretazzjoni żbaljata min-naħa tal-organizzazzjonijiet Ewropej tal-istandardizzazzjoni. | Te zahteve bi bilo treba natančno opredeliti, da se s tem prepreči, da bi si jih evropske organizacije za standardizacijo napačno razlagale. |
| L-istandardizzazzjoni għandha rwol dejjem aktar importanti fil-kummerċ internazzjonali u fil-ftuħ tas-swieq. | Standardizacija je v mednarodni trgovini in pri odpiranju trgov čedalje pomembnejša. |
| L-Unjoni Ewropea għandha tipprova tippromwovi l-kooperazzjoni bejn l-organizzazzjonijiet Ewropej tal-istandardizzazzjoni u l-korpi internazzjonali tal-istandardizzazzjoni. | Unija bi si morala prizadevati za spodbujanje sodelovanja med evropskimi organizacijami za standardizacijo in mednarodnimi organi za standardizacijo. |
| L-Unjoni għandha tippromwovi wkoll approċċi bilaterali mal-pajjiżi terzi biex jiġu kkoordinati l-isforzi tal-istandardizzazzjoni u jiġu promossi l-istandards Ewropej, pereżempju meta jiġu negozjati ftehimiet jew billi jiġu ssekondati esperti tal-istandardizzazzjoni għal pajjiżi terzi. | Prav tako bi morala Unija za usklajevanje prizadevanj na področju standardizacije spodbujati dvostranske pristope s tretjimi državami in uporabo evropskih standardov, na primer pri pogajanjih o sporazumih ali s pošiljanjem strokovnjakov za standardizacijo v tretje države. |
| Barra minn hekk l-Unjoni għandha tħeġġeġ il-kuntatt bejn l-organizzazzjonijiet tal-istandardizzazzjoni Ewropej u fora u konsorzji privati, filwaqt li żżomm l-importanza primarja tal-istandardizzazzjoni Ewropea. | Nadalje bi morala Unija spodbujati stike med evropskimi organizacijami za standardizacijo in zasebnimi forumi ter konzorciji in hkrati ohranjati primarnost evropske standardizacije. |
| L-istandardizzazzjoni Ewropea hija mmexxija permezz ta' qafas legali speċifiku li jikkonsisti minn tliet atti legali separati, jiġifieri d-Direttiva 98/34/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tat-22 ta' Ġunju 1998 li tistabbilixxi proċedura għall-għoti ta’ informazzjoni fil-qasam tal-istandards u tar-Regolamenti Tekniċi [3], id-Deċiżjoni Nru 1673/2006/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tal-24 ta' Ottubru 2006 dwar il-finanzjament tal-istandardizzazzjoni Ewropea [4], u d-Deċiżjoni tal-Kunsill 87/95/KEE tat-22 ta' Diċembru 1986 dwar l-istandardizzazzjoni fil-qasam tat-teknoloġija tal-informazzjoni u tat-telekomunikazzjoni [5]. | (7) Evropsko standardizacijo ureja poseben pravni okvir, ki ga sestavljajo trije različni pravni akti, in sicer Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter predpisov o storitvah informacijske družbe [3], Sklep št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o financiranju evropske standardizacije [4]in Sklep Sveta 87/95/EGS z dne 22. decembra 1986 o standardizaciji na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij [5]. |
| Iżda l-qafas legali kurrenti ma baqax aġġornat mal-iżviluppi fl-istandardizzazzjoni Ewropea f'dawn l-aħħar deċennji. | Vendar veljavni pravni okvir v zadnjih desetletjih ne sledi več razvoju evropske standardizacije. |
| Għalhekk, il-qafas legali kurrenti għandu jiġi ssimplifikat u addattat biex ikopri aspetti ġodda tal-istandardizzazzjoni sabiex jirrifletti dawk l-aħħar żviluppi fl-istandardizzazzjoni Ewropea u l-isfidi tal-ġejjieni. | Zato bi bilo treba sedanji pravni okvir poenostaviti in prilagoditi, tako da bo zajemal nove vidike standardizacije ter odražal najnovejše spremembe in prihodnje izzive evropske standardizacije. |
| Dan jikkonċerna partikolarment l-iżviluppi li saru fl-istandards għas-servizzi u l-evoluzzjoni ta' strumenti ta' standardizzazzjoni barra l-istandards formali. | To se nanaša zlasti na pospešen razvoj standardov za storitve in razvoj standardizacijskih dokumentov, pri katerih ne gre za uradne standarde. |
| Ir-Riżoluzzjoni tal-Parlament Ewropew tal-21 ta' Ottubru 2010 dwar il-futur tal-Istandardizzazzjoni Ewropea [6]kif ukoll ir-rapport tal-Panel ta' Esperti għar-Reviżjoni tas-Sistema ta' Standardizzazzjoni Ewropea (Express) ta' Frar 2010 bl-isem 'Standardazzjoni għal Ewropa kompetittiva u innovattiva: viżjoni għall-2020', stabbilew għadd importanti ta' rakkomandazzjonijiet strateġiċi rigward ir-rieżami tas-sistema Ewropea ta' standardizzazzjoni. | V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o prihodnosti evropske standardizacije [6]in v poročilu skupine strokovnjakov za pregled evropskega standardizacijskega sistema (Express) iz februarja 2010 z naslovom "Standardizacija za konkurenčno in inovativno Evropo: vizija za leto 2020" se nahajajo številna strateška priporočila v zvezi s pregledom evropskega standardizacijskega sistema. |
| Biex tiġi żgurata l-effettività tal-istandards u l-istandardizzazzjoni bħala għodda politika tal-Unjoni, tinħtieġ sistema ta' standardizzazzjoni effikaċi u effiċjenti li tipprovdi politika flessibbli u trasparenti li trawwem kunsens fost il-parteċipanti kollha u li tkun finanzjarjament vijabbli. | Za zagotovitev učinkovitosti standardov in standardizacije kot orodij politik Unije je nujen učinkovit in uspešen sistem standardizacije, ki zagotavlja prilagodljivo in pregledno platformo za doseganje konsenza med vsemi udeleženci ter je finančno sprejemljiv. |
| Id-Direttiva 2006/123/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tat-12 ta' Diċembru 2006 dwar is-servizzi fis-suq intern [7]tistabbilixxi d-dispożizzjonijiet ġenerali li jiffaċilitaw il-libertà tal-istabbiliment għall-fornituri tas-servizzi u l-moviment liberu tas-servizzi filwaqt li tinżamm il-kwalità għolja tas-servizzi. | Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu [7]uvaja splošne določbe, ki ponudnikom storitev olajšujejo uveljavljanje svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev ter hkrati ohranjajo visoko raven kakovosti storitev. |
| Din tobbliga lill-Istati Membri biex, b'kooperazzjoni mal-Kummissjoni, jinkoraġġixxu l-iżvilupp ta' standards volontarji Ewropej bl-għan li jkunu ffaċilitati l-kompatibbiltà fost is-servizzi pprovduti minn fornituri fi Stati Membri differenti, il-forniment ta' informazzjoni lir-riċevitur tas-servizz, u l-kwalità tal-provvediment tas-servizz. | Države članice zavezuje, da v sodelovanju s Komisijo spodbujajo razvoj prostovoljnih evropskih standardov za zagotovitev združljivosti storitev, ki jih opravljajo ponudniki v različnih državah članicah, zagotavljanje informacij prejemniku in kakovost zagotavljanja storitev. |
| Iżda d-Direttiva 98/34/KE tapplika biss għall-istandards tal-prodotti filwaqt li l-istandards tas-servizzi mhumiex espliċitament koperti minnha. | Vendar pa se Direktiva 98/34/ES uporablja le za standarde za proizvode, medtem ko standardi za storitve niso izrecno zajeti. |
| Barra minn hekk, id-distinzjoni bejn servizzi u oġġetti qed issir inqas relevanti fir-realtà tas-suq intern. | Poleg tega je razmejitev med storitvami in blagom ob upoštevanju dejanskega stanja notranjega trga vse manj pomembna. |
| Fil-prattika mhuwiex dejjem possibbli li wieħed jaħmel distinzjoni ċara bejn l-istandards tal-prodotti u l-istandards tas-servizzi. | Jasno razlikovanje med standardi za proizvode in standardi za storitve v praksi ni vedno mogoče. |
| Bosta standards għall-prodotti fihom komponent ta' servizz filwaqt li l-istandards tas-servizzi ta' sikwit ikunu marbutin b'xi mod mal-prodotti. | Veliko standardov za proizvode vključuje element storitev, standardi za storitve pa se pogosto delno nanašajo tudi na proizvode. |
| Għalhekk, jeħtieġ li l-qafas legali kurrenti jiġi addattat għal dawn iċ-ċirkostanzi ġodda billi jitwessa' l-ambitu tiegħu biex ikopri l-istandards għas-servizzi. | Zato je treba veljavni pravni okvir prilagoditi tem novim razmeram z razširitvijo njegovega področja uporabe na standarde za storitve. |
| Bħal standards oħra, l-istandards għas-servizzi huma volontarji u għandhom jitmexxew mis-suq fejn jirbħu l-ħtiġijiet tal-operaturi ekonomiċi u tal-partijiet interessati li jkunu affettwati mill-istandard b'xi mod, dirett jew indirett, u jridu jqisu l-interess pubbliku u jkunu msejsa fuq il-prinċipji bażiċi, inkluż il-kunsens. | Tako kot drugi standardi so tudi standardi za storitve prostovoljni in bi morali biti tržno usmerjeni, pri čemer bi morale imeti prednost potrebe gospodarskih subjektov in zainteresiranih strani, ki jih ti standardi neposredno ali posredno zadevajo, ter bi morali upoštevati javni interes in temeljiti na temeljnih načelih, vključno konsenzu. |
| Dawn għandhom jiffukaw primarjament fuq is-servizzi marbutin mal-prodotti u mal-proċessi. | Standardi bi morali biti osredotočeni zlasti na storitve, povezane s proizvodi in postopki. |
| Il-qafas legali li jippermetti li l-Kummissjoni titlob li organizzazzjoni Ewropea tal-istandardizzazzjoni jew iktar jabbozzaw standard Ewropew jew standardizzazzjoni Ewropea li tkun tista' tiġi trażmessa għas-servizzi għandu jiġi applikat filwaqt li tiġi rrispettata bis-sħiħ id-distribuzzjoni tal-kompetenzi bejn l-Unjoni Ewropea u l-Istati Membri kif stipulat fit-Trattati. | Pravni okvir, ki Komisiji omogoča, da od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva osnutek evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta za storitve bi se moral uporabiti, ob polnem upoštevanju razdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami, kot je določeno v Pogodbah. |
| Dan jikkonċerna b'mod partikolari l-Artikoli 14, 151, 152, 153, 165, 166 u 168 TFUE u l-Protokoll (Nru 26) dwar is-Servizzi ta' Interess Ġenerali anness mat-Trattat dwar l-Unjoni Ewropea (TUE) u mat- TFUE skont liema tibqa' kompetenza esklussiva tal-Istati Membri li jiddefinixxu l-prinċipji fundamentali tas-sigurtà soċjali, it-taħriġ vokazzjonali u s-sistemi tas-saħħa tagħhom u li jifformaw il-kundizzjonijiet qafas għall-ġestjoni, il-finanzjament, l-organizzazzjoni u l-provvediment tas-servizzi provduti fi ħdan dawk is-sistemi, inkluża - bla ħsara għall-Artikolu 168(4) TFUE u għad-Direttiva 2005/36/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tas-7 ta' Settembru 2005 dwar l-għarfien tal-kwalifiki professjonali [8]- id-definizzjoni ta' rekwiżiti, kwalità u standards ta' sigurtà applikabbli għalihom. | To zadeva zlasti člene 14, 151, 152, 153, 165, 166 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter Protokol (št. 26) o storitvah splošnega interesa, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, v skladu s katerimi ostaja v izključni pristojnosti držav članic, da opredelijo temeljna načela njihove socialne varnosti, poklicnega usposabljanja in zdravstvenih sistemov ter oblikujejo okvirne pogoje za upravljanje, financiranje, organizacijo in zagotavljanje opravljenih storitev v okviru teh sistemov, vključno z - vendar brez poseganja v člen 168(4) PDEU in Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij [8]- opredelitvijo zahtev, kakovosti, varnostnih standardov, ki se uporabljajo zanje. |
| Il-Kummissjoni m’għandhiex, permezz ta’ tali talba, taffettwa d-dritt li jiġu negozjati, konklużi u infurzati ftehimiet kollettivi u li tittieħed azzjoni industrijali skont il-liġi u l-prattiki nazzjonali li josservaw id-dritt tal-Unjoni. | Komisija s takšno zahtevo ne bi smela vplivati na pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do stavke v skladu z nacionalnim pravom in prakso, ki spoštujejo pravo Unije. |
| L-organizzazzjonijiet Ewropej tal-istandardizzazzjoni huma tant soġġetti għal-liġi tal-kompetizzjoni li jistgħu jitqiesu bħala intrapriża jew assoċjazzjoni ta' intrapriżi skont it-tifsira tal-Artikoli 101 u 102 TFUE. | Za evropske organizacije za standardizacijo velja konkurenčno pravo, če jih je mogoče šteti za podjetje ali združenje podjetij v smislu členov 101 in 102 PDEU. |
| Fl-Unjoni, l-istandards nazzjonali jiġu adottati minn korpi nazzjonali tal-istandardizzazzjoni, u dan jista' jwassal għal standards konfliġġenti u tfixkil tekniku fis-suq intern. | Nacionalne standarde znotraj Unije sprejemajo nacionalni organi za standardizacijo, kar bi lahko imelo za posledico nasprotujoče si standarde in tehnične ovire na notranjem trgu. |
| Għaldaqstant jeħtieġ, fl-interess tas-suq intern u għall-effettività tal-istandardizzazzjoni fl-Unjoni, li jiġi kkonfermat l-iskambju regolari tal-informazzjoni preżenti fost il-korpi nazzjonali tal-istandardizzazzjoni, l-organizzazzjonijiet Ewropej tal-istandardizzazzjoni u l-Kummissjoni, dwar l-attivitajiet kurrenti u tal-ġejjieni tagħhom fuq l-istandardizzazzjoni kif ukoll il-prinċipju rigward l-istatus quo applikabbli għall-organizzazzjonijiet nazzjonali tal-istandardizzazzjoni fi ħdan il-qafas tal-organizzazzjonijiet Ewropej tal-istandardizzazzjoni li jipprevedi t-tneħħija tal-istandards nazzjonali wara l-pubblikazzjoni ta' standard ġdid Ewropew. | Zato je treba za notranji trg in učinkovitost standardizacije znotraj Unije potrditi obstoječo redno izmenjavo informacij med nacionalnimi organi za standardizacijo, evropskimi organizacijami za standardizacijo in Komisijo o njihovih sedanjih in prihodnjih dejavnostih na področju standardizacije kakor tudi o načelu mirovanja, ki se uporablja za nacionalne organe za standardizacijo v okviru evropskih organizacij za standardizacijo, ki določa umik nacionalnih standardov, po objavi novega evropskega standarda. |
