| Source | Target | | IL-FORMA U D-DIMENSJONIJIET TAT-TAGĦMIR RETRO-RIFLETTIV TAL-KLASSIJIET IA JEW IB | OBLIKA IN MERE ODSEVNIH NAPRAV V RAZREDU IA ALI IB |
| Il-forma tal-uċuħ li jitfgħu d-dawl għandha tkun sempliċi u li ma tagħtix lok għat tfixkil ma' xi ittra, jew figura jew trijangolu minn distanzi ta' osservazzjoni normali. | Oblika svetlečih površin mora biti enostavna in je z običajne oddaljenosti opazovanja ne sme biti enostavno zamenjati za črko, števko ali trikotnik. |
| Minkejja dak li hemm fil-paragrafu ta' qabel, forma li tixbaħ l-ittri jew in-numri ta' forma sempliċi, bħal ma huma l-O, l-I, l-U jew it-8 hija aċċettabbli. | Ne glede na zgornji odstavek je dovoljena oblika, ki je podobna črkam ali številkam enostavne oblike O, I, U ali 8. |
| IL-FORMA U D-DIMENSJONIJIET TAT-TAGĦMIR RETRO-RIFLETTIV TAL-KLASSIJIET IIIA U IIIB (ara l-appendiċi ta' dan l-anness) | OBLIKA IN MERE ODSEVNIH NAPRAV V RAZREDIH IIIA in IIIB (glej Dodatek k tej prilogi) |
| L-uċuħ li jitfgħu d-dawl tar-retro-rifletturi tal-Klassi IIIA għandhom ikollhom forma ta' trijangolu ekwilaterali. | Svetleče površine odsevnih naprav razredov IIIA in IIIB morajo imeti obliko enakostraničnega trikotnika. |
| Jekk tidher il-kelma "TOP" imnaqqxa f'rokna minnhom, il-quċċata ta' dik ir-rokna għandha tkun tħares 'il fuq. | Če je v enem kotu natisnjena beseda „TOP“, mora biti konica tega kota usmerjena navzgor. |
| Il-wiċċ li jitfa' d-dawl jista' jkollu u jista' ma jkollux fiċ-ċentru tiegħu żona trijangolari, li mhijiex retro-riflettiva, u li l-ġnub tagħha huma paralleli ma' dawk tat-trijangolu ta' barra. | Svetleča površina lahko ima v središču trikotno neodsevno površino, katere stranice so vzporedne s stranicami zunanjega trikotnika. |
| Il-wiċċ li jitfa' d-dawl jista' jkun kontinwu u jista' ma jkunx. | Svetleča površina je lahko zvezna ali tudi ne. |
| F'kull każ, l-iqsar distanza bejn iż-żewġ unitajiet ottiċi retro-riflettivi maġenb xulxin ma għandhiex tkun ta' aktar minn 15-il mm. | V vsakem primeru najmanjša razdalja med sosednjima odsevnima optičnima enotama ne sme presegati 15 mm. |
| Il-wiċċ li jitfa' d-dawl tat-tagħmir retro-riflettiv għandu jkun ikkunsidrat li huwa kontinwu jekk it-truf tal-uċuħ li jitfgħu d-dawl ta' unitajiet ottiċi separati maġenb xulxin huma paralleli u jekk dawn l-unitajiet ottiċi huma mqassma b'mod ugwali fuq il-wiċċ solidu kollu tat-trijangolu. | Svetleča površina odsevne naprave se šteje za zvezno, če so robovi svetlečih površin sosednjih samostojnih optičnih enot vzporedni in če so navedene optične enote enakomerno razporejene po celotni odsevni površini trikotnika. |
| Jekk il-wiċċ li jitfa' d-dawl ma jkunx kontinwu, ma jridx li jkun hemm inqas minn erba’ unitajiet ottiċi separati retro-riflettivi fuq kull naħa tat-trijangolu, fosthom l-unitajiet tal-irkejjen. | Če svetleča površina ni zvezna, število ločenih odsevnih optičnih enot, vključno z enotami v kotu, ne sme biti manjše kot štiri na vsaki strani trikotnika. |
| L-unitajiet ottiċi retro-riflettivi separati ma jistgħux jinbidlu sakemm ma jkunux retro-rifletturi approvati tal-Klassi IA. | Samostojne odsevne optične enote ne smejo biti zamenljive, razen če so sestavljene iz homologiranih odsevnih naprav razreda IA. |
| It-truf ta' barra tal-uċuħ li jitfgħu d-dawl tar-retro-rifletturi trijangolari tal-Klassi IIIA u IIIB għandhom ikunu twal bejn 150 u 200 mm. | Zunanji robovi svetlečih površin trikotnih odsevnih naprav v razredih IIIA in IIIB so dolgi med 150 in 200 mm. |
| Fil-każ tat-tagħmir li jkun tip ta' trijangolu vojt, il-wisa' tal-ġnub, imkejjel f'angoli retti magħhom għandha tkun mill-inqas 20 % tat-tul attwali bejn l-estremitajiet tal-uċuħ li jitfgħu d-dawl. | Pri votlih trikotnih napravah je širina stranic, merjena na desnih robovih slednje, enaka najmanj 20 odstotkom dejanske dolžine med skrajnimi robovi svetleče površine. |
| IL-FORMA U D-DIMENSJONIJIET TAT-TAGĦMIR RETRO-RIFLETTIV TAL-KLASSIJIET IVA. | OBLIKA IN MERE ODSEVNIH NAPRAV V RAZREDU IVA |
| B'danakollu, forma li tixbaħ l-ittri jew in-numri ta' forma sempliċi, bħal ma huma l-O, l-I, l-U jew it-8 hija aċċettabbli. | Vendar je dovoljena oblika, ki je podobna črkam ali števkam enostavne oblike O, I, U in 8. |
| Il-wiċċ tat-tagħmir retro-riflettiv li jitfa' d-dawl irid ikollu qies ta' mill-inqas 25 cm2. | Svetleča površina odsevnih naprav mora obsegati najmanj 25 cm2. |
| Il-konformità mal-ispeċifikazzjonijiet ta' hawn fuq tkun ivverifikata bi spezzjoni viżiva. | Skladnost z zgornjimi specifikacijami se preveri z vizualnim pregledom. |
| SPEĊIFIKAZZJONIJIET KOLORIMETRIĊI | KOLORIMETRIČNE SPECIFIKACIJE |
| Dawn l-ispeċifikazzjonijiet japplikaw biss għat-tagħmir retro-riflettiv li hu mingħajr kulur, jew ta' kulur aħmar jew ambra. | Te specifikacije veljajo le za prozorne, rdeče ali oranžne odsevne naprave. |
| It-tagħmir retro-riflettiv jista' jkun magħmul minn unità ottika retro-riflettiva u filtru, ddisinjati b'tali mod li ma jistgħux jinqalgħu minn ma xulxin taħt kundizzjonijiet tal-użu normali. | Odsevne naprave so lahko sestavljene tudi iz odsevnih optičnih enot in filtra, ki morajo biti izdelani tako, da jih pri običajnih pogojih uporabe ni mogoče ločiti. |
| Mhuwiex permess li wieħed ilewwen l-unitajiet ottiċi retro-riflettivi u l-filtri permezz ta' xi żebgħa jew verniċ. | Barvanje odsevnih optičnih enot in filtrov z barvo ali lakom ni dovoljeno. |
| Meta ir-retro-riflettur ikun imdawwal b'illuminant tal-istandard CIE A, b'angolu ta' diverġenza ta' 1/3 gradi u angolu ta' illuminazzjoni ta' V = H = 0° gradi, jew, jekk dan jipproduċi rifless tal-wiċċ bla kulur, b'angolu V = +/– 5° gradi, H = 0° gradi, il-koordinati trikromatiċi tal-flux luminuż rifless għandhom ikunu fil-limiti skont il-paragrafu 2.30 tar-Regolament Nru 48. | Pri osvetlitvi odsevne naprave s svetilom A po standardu CIE ter pri kotu odmika 1/3° in vpadnem kotu V = H = 0° oziroma pri brezbarvnem odsevanju pri kotu V = ± 5°, H = 0° morajo biti trikromatske koordinate odsevane svetlobe znotraj mejnih vrednosti iz odstavka 2.30 Pravilnika št. 48. |
| L-unitajiet retro-riflettivi ta' bla kulur ma għandhomx jipproduċu rifless selettiv, fi kliem ieħor, il-koordinati trikromatiċi "x" u "y" tal-illuminant standard "A" li jintuża biex idawwal ir-retro-rifletturi ma għandux jgħaddi minn tibdil ta' aktar minn 0,01 wara li jkun rifless mir-retro-rifletturi. | Prozorne odsevne naprave ne smejo ustvarjati selektivnega odseva, to pomeni, da se trikromatske koordinate „x“ in „y“ standardnega svetila „A“, ki se uporablja za osvetljevanje odsevne naprave, ne smejo spremeniti za več kot 0,01 po odsevanju odsevne naprave. |
| SPEĊIFIKAZZJONIJIET FOTOMETRIĊI | FOTOMETRIČNE SPECIFIKACIJE |
| Fl-applikazzjoni għall-approvazzjoni, l-applikant irid jispeċifika assi tar-riferenza wieħed, jew iżjed minn wieħed jew medda ta' assijiet jikkorrispondu mal-angolu tal-illuminazzjoni V = H = 0° fit-tabella tal-koeffiċjenti tal-intensità luminuża (KIL). | V vlogi za podelitev homologacije vlagatelj določi eno ali več ali razpon referenčnih osi, ki ustrezajo vpadnemu kotu V = H = 0°, v tabeli koeficientov svetilnosti (CIL). |
| F'każ fejn il-manifattur jispeċifika iżjed minn assi wieħed, jew medda ta' assijiet tar-riferenza, il-qisien fotometriċi għandhom ikunu mtennija, u kull darba jirreferu għal assi differenti jew għall-assijiet tar-riferenza ta' barra nett fuq il-medda speċifikata mill-manifattur. | Kadar proizvajalec določi več kot eno ali razpon različnih referenčnih osi, se ponovi več fotometričnih meritev, pri čemer se pri vsaki meritvi kot referenca uporabi druga referenčna os ali skrajna referenčna os iz razpona, ki ga določi proizvajalec. |
| Għall-qisien fotometriċi għandu jitqies biss il-wiċċ li jitfa' d-dawl li hu ddemarkat mill-uċuħ li jmissu mal-partijiet ta' barra nett tas-sistema ottika tat-tagħmir retro-riflettiv indikat mill-manifattur, u mdawwar minn ċirku ta' dijametru ta' 200 mm għall-Klassijiet IA jew IB, u l-wiċċ li jitfa' d-dawl ikun limitat għal 100 cm2 imma mhuwiex bilfors li l-uċuħ tal-unitajiet ottiċi retro-riflettivi jwasslu għal dal-qjies. | Pri fotometričnih meritvah se uporabi samo tisti del svetleče površine, ki ga določajo ravnine, ki ležijo ob najbolj zunanjih delih optičnega sistema odsevne naprave, kot to določi proizvajalec, ter ki se pri odsevnikih razreda IA ali IB nahaja v krogu s premerom 200 mm, pri čemer se svetleča površina omeji na 100 cm2, ne da bi površina odsevnih optičnih enot morala doseči to velikost. |
| Il-manifattur għandu jispeċifika l-perimetru tal-erja li għandha tintuża. | Proizvajalec navede obris površine, ki jo je treba uporabiti. |
| Fil-każ tal-Klassi IIIA,il-Klassi IIIB u l-Klassi IVA, titqies il-medda tal-uċuħ illuminatorji kollha mingħajr limitazzjoni tal-qjies. | Pri razredu IIIA, razredu IIIB in razredu IVA se uporabi celotna svetleča površina brez omejitev velikosti. |
| Valuri KIL | Vrednosti koeficienta svetilnosti |
| Klassi IA, Klassi IB, Klassi IIIA u Klassi IIIB | Razred IA, razred IB, razred IIIA in razred IIIB |
| Il-valuri KIL għat-tagħmir retro-riflettiv aħmar iridu jkunu mill-inqas daqs dawk li jidhru fit-tabella ta' hawn taħt, espressi f' millicandelas per lux, għall-angoli ta' diverġenza u illuminazzjoni murija: | Vrednosti koeficienta svetilnosti (CIL) rdečih odsevnih naprav morajo biti vsaj enake vrednostim iz spodnje tabele, izraženim v mcd/lx, za navedene kote odmika in osvetljenost. |
| (fi gradi) | (v stopinjah) |
| Klassi | Razred |
| Angolu tad-diverġenza | Kot odmika |
| Angoli illuminatorji | Vpadni koti |
| Weqfin V | Navpično V |
| Mimdudin H | Vodoravno H |
| Il-valuri KIL aktar baxxi minn dawk murija fl-aħħar żewġ kolonni tat-tabella ta' hawn fuq m'humiex aċċettabbli fl-angolu solidu li għandu ċ-ċentru tar-riferenza fil-quċċata tiegħu u mdawwar bil-pjanijiet li jinterċettaw matul il-linji li jidhru hawn taħt: | Vrednosti koeficienta svetilnosti, ki so manjše od navedenih vrednosti v zadnjih dveh stolpcih zgornje tabele, niso dovoljene znotraj prostorskega kota, katerega referenčno središče je njegov vrh in ki je omejen z ravninama, ki imata presečišče v naslednjih premicah: |
| Il-valuri KIL għat-tagħmir retro-riflettiv ta' kulur ambra tal-Klassijiet IA u IB iridu jkunu mill-inqas daqs dawk li jidhru fit-tabella tal-paragrafu 3.1.1 ta' hawn fuq, immultiplikati mil-koeffiċjent 2.5. | Vrednosti koeficienta svetilnosti za oranžne odsevne naprave razreda IA ali IB morajo biti vsaj enake vrednostim iz tabele v odstavku 3.1.1 zgoraj, pomnožene s koeficientom 2,5. |
| Il-valuri KIL għat-tagħmir retro-riflettiv ta' kulur ambra tal-Klassijiet IA u IB iridu jkunu mill-inqas daqs dawk li jidhru fit-tabella tal-paragrafu 3.1.1 ta' hawn fuq, immultiplikati mill-koeffiċjent 4. | Vrednosti koeficienta svetilnosti za brezbarvneodsevne naprave razreda IA ali IB morajo biti vsaj enake vrednostim iz tabele v odstavku 3.1.1 zgoraj, pomnožene s koeficientom 4. |
| Il-valuri KIL għat-tagħmir retro-riflettiv aħmar iridu jkunu mill-inqas daqs dawk li jidhru fit-tabella ta' hawn taħt, espressi f' millicandelas per lux, għall-angoli tad-diverġenza u tal-illuminazzjoni murija: | Za naprave razreda IVA morajo biti vrednosti koeficienta svetilnosti (CIL) vsaj enake vrednostim iz spodnje tabele, izraženim v mcd/lx, za navedene kote odmika in osvetljenost. |
| Kulur | Barva |
| Abjad | Bela |
| Ambra | Oranžna |
| Aħmar | Rdeča |
| Meta l-KIL tat-tagħmir retro-riflettiv jitkejjel għal angolu β ta' V = H = 0°, għandu jiġi aċċertat li ma għandux xi effett ta' mera permezz ta' tidwira ċkejkna. | Kadar se meri koeficient svetilnosti odsevne naprave za kot β V = H = 0°, se preveri, ali nastane učinek ogledala, tako da se naprava rahlo zasuče. |
| Jekk ikun hemm effett ta' mera, trid tittieħed reġistrazzjoni b'angolu β ta' V = ± 5°, H = 0°. | Če se takšen učinek pojavi, se odčitavanje opravi pri kotu β V = ± 5°, H = 0°. |
| Il-pożizzjoni adottata għandha tkun dik li tikkorrispondi mal-KIL minimu għal waħda minn dawn il-pożizzjonijiet. | Sprejeta lega mora ustrezati najmanjšemu koeficientu svetilnosti za eno od teh leg. |
| B'angolu ta' illuminazzjoni β of V = H = 0°, jew l-angolu speċifikat fil-paragrafu 4 hawn fuq, u b'angolu tad-diverġenza ta' 20', it-tagħmir retro-riflettiv li mhuwiex immarkat bil-kelma "TOP" irid jiddawwar mal-assi tar-riferenza tiegħu lejn il-pożizzjoni tal-KIL minimu, li jrid ikun konformi mal-valur speċifikat fil-paragrafu 3 ta' hawn fuq. | Pri vpadnem kotu β V = H = 0° ali kotu, ki je določen v odstavku 4 zgoraj, ter kotu odmika 20′ se odsevne naprave, ki nimajo oznake „TOP“, zasučejo okrog referenčne osi v lego z najmanjšim koeficientom svetilnosti, ki mora biti v skladu z vrednostjo, določeno v odstavku 3 zgoraj. |
| Meta jkun ittieħed il-KIL għal angoli oħra tal-illuminazzjoni u d-diverġenza, l-apparat retro-riflettiv irid jitpoġġa fil-pożizzjoni li tikkorrispondi għal dal-valur ta' ε. | Kadar se koeficient svetilnosti meri za druge vpadne kote in kote odmika, se odsevna naprava postavi v lego, ki ustreza tej vrednosti ε. |
| Jekk il-valuri speċifikati ma jintlaħqux, l-apparat jista' jkun imdawwar mal-assi tar-referenza tiegħu b' ± 5° minn dik il-pożizzjoni. | Če določene vrednosti niso dosežene, se lahko naprava zasuče okrog referenčne osi ± 5° od te lege. |
| B'angolu ta' illuminazzjoni β ta' V = H = 0°, jew l-angolu speċifikat fil-paragrafu 4, ta' hawn fuq, u angolu ta' diverġenza ta' 20′, l-apparat retro-riflettiv immarkat bil-kelma "TOP" irid jiddawwar bejn –5 u + 5° fuq l-assi tiegħu. | Pri vpadnem kotu β V = H = 0° ali kotu, ki je določen v odstavku 4 zgoraj, ter kotu odmika 20′ se odsevne naprave z oznako „TOP“ zasučejo okrog svojih osi za ± 5°. |
| Waqt li t-tagħmir ikun qed jiddawwar, fl-ebda pożizzjoni li jkun fiha ma għandu l-KIL jinżel taħt il-valur preskritt. | Koeficient svetilnosti ne sme biti nižji od predpisane vrednosti v nobeni legi, v katero se postavi naprava med tem zasukom. |
| Jekk il-KIL ikun ikbar minn 50 % jew iżjed tal-valur speċifikat fid-direzzjoni V = H = 0°, u fid-direzzjoni ε = 0°, il-qisien kollha għal kull angolu tal-illuminazzjoni u tad-diverġenza jridu jittieħdu għal ε = 0°. | Če za smer V = H = 0° in za kot ε = 0° koeficient svetilnosti preseže določeno vrednost za 50 odstotkov ali več, se vse meritve za vse vpadne kote in kote odmika opravijo za kot ε = 0°. |
| IR-REŻISTENZA GĦALL-AĠENTI ESTERNI | ODPORNOST PROTI ZUNANJIM VPLIVOM |
| IR-REŻISTENZA KONTRA L-PENETRAZZJONI TAL-ILMA U TAL-ĦMIEĠ | ODPORNOST PROTI VODI IN UMAZANIJI |
| Test fejn it-tagħmir jingħadas taħt l-ilma | Preskus s potopitvijo v vodo |
| Il-partijiet kollha li jinqalgħu minn mal-apparat retro-riflettiv, kemm jekk hu parti minn fanal kif ukoll jekk le, iridu jiżżarmaw u jingħaddsu taħt l-ilma b' temperatura ta' 50 ± 5 °C għal 10 minuti, bil-quċċata tal-parti ta' fuq tal-wiċċ li jitfa' d-dawl 20 mm taħt il-wiċċ tal-ilma. | Z odsevnih naprav se ne glede na to, ali so del žarometa ali ne, odstranijo vsi odstranljivi deli ter se za 10 minut potopijo v vodo pri temperaturi 50 ± 5 °C, pri čemer je najvišja točka zgornjega dela svetleče površine 20 mm pod gladino vode. |
