Source | Target | Superfiċje li tarmi d-dawl iddikjarata skont 2.8.a It-truf huma c-d u e-f Eżempju E | Primeri za določanje vidne svetleče površine v kombinaciji z območjem, ki ni del funkcije, in neteksturirano zunanjo lečo (v skladu z 2.8.b): |
Eżempju biex jiddetermina s-superfiċje apparenti f'kombinazzjoni ma' żona li mhijiex parti mill-funzjoni u lenti ta' barra mhux textured (skont il-punt 2.8.b): Superfiċje li jarmi d-dawl iddikjarat skont 2.8b. pereżempju | Navedena površina sevanja v skladu z 2.8.b, na primer |
c’-d’ u e’-f’ | c’-d’ in e’-f’ |
Eżempji biex tkun tista' tittieħed deċiżjoni dwar l-inkorporazzjoni reċiproka ta' żewġ funzjonijiet | Primeri, ki omogočajo odločitev glede integriranja dveh funkcij |
Fil-każ ta' lenti ta' barra textured b'ħajt bejniethom | Pri teksturirani zunanji leči z vmesno steno: |
Mhux inkorporata reċiprokament | Ni integrirana |
Fil-każ b'lenti ta' barra textured: | Pri teksturirani zunanji leči: |
Inkorporata reċiprokament | Integrirana |
Fil-każ fejn il-lenti ta' barra mhux textured tkun eskluża: | Če je neteksturirana zunanja leča izločena: |
Fil-każ fejn il-lenti ta' barra (textured jew le) tkun inkluża: | Če je zunanja (teksturirana ali ne) leča vključena: |
Fil-każ fejn il-lenti ta' barra mhux textured tkun eskluża, “7b” jkun is-superfiċje apparenti skont il-paragrafu 2.8 u F1 ma għandux ikun trasparenti għal F2: | Če je neteksturirana zunanja leča izločena, je „7b“ vidna svetleča površina v skladu z odstavkom 2.8 in F1 ni propustna za F2: |
Inkorporata reċiprokament | F1 ni integrirana v F2 |
Fil-każ fejn il-lenti ta' barra mhux textured tkun eskluża jew mhux eskluża: | Če je neteksturirana zunanja leče izločena ali ne: |
IL-VIŻIBILITÀ TA’ FANAL AĦMAR FUQ QUDDIEM U L-VIŻIBILITÀ TA’ FANAL ABJAD FUQ WARA | VIDNOST RDEČE SVETILKE OD SPREDAJ IN VIDNOST BELE SVETILKE OD ZADAJ |
(Ara l-paragrafi 5.10.1 u 5.10.2 ta’ dan ir-Regolament) | (glej odstavka 5.10.1 in 5.10.2 tega pravilnika) |
Żona 1 | Območje 1 |
Viżibilità ta' bozza ħamra fuq quddiem | Vidnost rdeče svetilke od spredaj |
Viżibilità ta' bozza bajda fuq quddiem | Vidnost bele svetilke od zadaj |
L-istati tat-tagħbija li għandhom jitqiesu biex ikunu ddeterminati l-varjazzjonijiet fl-orjentazzjoni vertikali tal-fanali b’raġġ baxx | Stanja obremenitve, ki jih je treba upoštevati pri določanju spreminjanja navpične usmeritve žarometov s kratkim svetlobnim pramenom |
Il-kundizzjonijiet tat-tagħbija fuq il-fusien li jissemmew fil-paragrafi 6.2.6.1 u 6.2.6.3.1. | Stanja obremenitve osi iz odstavkov 6.2.6.1 in 6.2.6.3.1. |
Għat-testijiet li ġejjin, il-massa tal-passiġġieri għandha tkun ikkalkulata fuq il-bażi ta’ 75 kg għal kull persuna. | Za naslednje preskuse se pri izračunu mase potnikov upošteva 75 kg na osebo. |
Il-kundizzjonijiet tat-tagħbija għat-tipi differenti ta’ vetturi: | Stanja obremenitve za različne tipe vozil: |
Il-vetturi fil-kategorija M1 [1]: | Vozila kategorije M1 [1]: |
L-angolu tar-raġġ tad-dawl tal-fanali b’raġġ baxx għandu jkun iddeterminat skont il-kundizzjonijiet tat-tagħbija li ġejjin: | Naklon svetlobnega pramena žarometov s kratkim svetlobnim pramenom se določi pri naslednjih stanjih obremenitve: |
Persuna waħda fis-sit tas-sewwieq; | ena oseba na vozniškem sedežu; |
Is-sewwieq, flimkien ma’ passiġġier wieħed fis-sit ta’ quddiem l-aktar ’il bogħod mis-sewwieq; | voznik in sopotnik na prednjem sedežu, ki je najbolj oddaljen od voznika; |
Is-sewwieq, passiġġier wieħed fis-sit ta’ quddiem l-aktar ’il bogħod mis-sewwieq, bis-sits kollha l-aktar ’il bogħod fuq wara okkupati; | voznik in sopotnik na prednjem sedežu, ki je najbolj oddaljen od voznika, ter zasedeni vsi sedeži, ki so najbolj zadaj; |
Is-sits kollha okkupati; | vsi sedeži zasedeni; |
Is-sits kollha okkupati, flimkien ma’ tagħbija mqassma b’mod bilanċjat fil-but tal-bagalji, sabiex tinkiseb it-tagħbija permissibbli fuq il-fus ta’ wara jew fuq il-fus ta’ qudiem jekk il-but ikun fuq quddiem. | vsi sedeži zasedeni in enakomerno razporejen tovor v prtljažniku, da se doseže dovoljena obremenitev na zadnji ali prednji osi, če je prtljažnik spredaj. |
Jekk il-vettura għandha but fuq quddiem u fuq wara, it-tagħbija addizzjonali trid tkun imqassma b’mod xieraq sabiex jinkisbu t-tagħbiji permissibbli tal-fusien. | Če ima vozilo prednji in zadnji prtljažnik, se dodatni tovor ustrezno porazdeli, da se doseže dovoljena osna obremenitev. |
Madanakollu, jekk il-massa mgħobbija massima permissibbli tinkiseb qabel it-tagħbija permissibbli fuq wieħed mill-fusien, it-tagħbija tal-but(iet) għandha tkun limitata għall-figura li tippermetti li tintlaħaq dik il-massa; | Če se največja dovoljena masa obremenjenega vozila doseže pred dopustno obremenitvijo na eni od osi, se obremenitev prtljažnikov omeji na vrednost, pri kateri se lahko doseže največja dovoljena masa vozila; |
Is-sewwieq, flimkien ma’ tagħbija mqassma b’mod bilanċjat fil-but, sabiex tinkiseb it-tagħbija permissibbli fuq il-fus korrispondenti. | voznik in enakomerno razporejen tovor v prtljažniku, da se doseže dovoljena obremenitev ustrezne osi. |
Madanakollu, jekk il-massa mgħobbija massima permissibbli tinkiseb qabel it-tagħbija permissibbli fuq il-fus, it-tagħbija tal-but(iet) għandha tkun limitata għall-figura li tippermetti li l-massa tintlaħaq. | Če se največja dovoljena masa obremenjenega vozila doseže pred dovoljeno obremenitvijo osi, se obremenitev prtljažnika(-ov) omeji na vrednost, pri kateri se lahko doseže največja dovoljena masa vozila. |
Biex jiġu ddeterminati l-kundizzjonijiet tat-tagħbija t’aktar ’il fuq, trid titqies kwalunkwe restrizzjoni għat-tagħbija li ġiet stabbilita mill-manifattur. | Pri določanju zgornjih stanj obremenitve se upoštevajo vse omejitve glede obremenitve, ki jih določi proizvajalec. |
L-angolu tar-raġġ tad-dawl mill-fanali b’raġġ baxx irid ikun iddeterminat fil-kundizzjonjiet tat-tagħbija li ġejjin: | Naklon svetlobnega pramena žarometov s kratkim svetlobnim pramenom se določi pri naslednjih stanjih obremenitve: |
vettura mhux mgħobbija u persuna waħda fis-sit tas-sewwieq; | neobremenjeno vozilo in ena oseba na vozniškem sedežu; |
Vetturi mgħobbija b’tali mod li kull fus iġorr it-tagħbija massima teknikament permissibbli tiegħu jew sakemm tintlaħaq il-massa massima permissibbli tal-vettura billi l-fusien ta’ quddiem u ta’ wara jiġu mgħobbija b’mod proprozjonat għat-tagħbiji massimi teknikament permissibbli tagħhom, liema minnhom iseħħ l-ewwel. | vozilo obremenjeno tako, da vsaka os nosi svojo največjo tehnično dovoljeno obremenitev ali dokler se ne doseže največja dovoljena masa vozila, pri čemer so prednje in zadnje osi obremenjene sorazmerno z njihovimi največjimi tehnično dovoljenimi obremenitvami, kar se doseže prej. |
Il-vetturi fil-kategorija N b’superfiċji ta’ tagħbija: | Vozila kategorije N s prostorom za tovor: |
L-angolu tar-raġġ tad-dawl mill-fanali b’raġġ baxx irid ikun iddeterminat fil-kundizzjonjiet tat-tagħbija li ġejjin; | Naklon svetlobnega pramena žarometov s kratkim svetlobnim pramenom se določi pri naslednjih stanjih obremenitve: |
Sewwieq, flimkien ma’ tagħbija mqassma b’tali mod sabiex it-tagħbija massima teknikament permissibbli tintefa’ fuq il-fus jew fuq il-fusien ta’ wara, jew il-massa massima permissibbli tal-vettura, liema minnhom isseħħ l-ewwel, mingħajr ma tinqabeż it-tagħbija tal-fus ta’ quddiem li ġiet ikkalkulata bħala s-somma tat-tagħbija tal-fus ta’ quddiem tal-vettura mhux mgħobbija flimkien ma’ 25 fil-mija tal-piż tal-passiġġieri u tal-bagalji (imma mhux tal-fjuwil) massimu permissibbli fuq il-fus ta’ quddiem. | voznik in tako razporejena obremenitev, da se doseže največja tehnično dovoljena obremenitev zadnje osi ali zadnjih osi ali največja dovoljena masa vozila, kar se doseže prej, pri čemer obremenitev prednje osi ne sme preseči obremenitve, ki se izračuna kot vsota obremenitve prednje osi neobremenjenega vozila in 25 % največje dovoljene nosilnosti prednje osi. |
Bil-maqlub, il-fus ta’ quddiem jitqies b’dan il-mod meta l-pjattaforma tat-tagħbija tkun fuq quddiem. | Obratno to velja za obremenitev prednje osi, če je prostor za tovor spredaj. |
Il-vetturi fil-kategorija N mingħajr superfiċje ta’ tagħbija: | Vozila kategorije N brez prostora za tovor: |
Il-vetturi li jiġbdu għas-semi-trejlers: | Vlečna vozila za polpriklopnike: |
Vettura mhux mgħobbija mingħajr tagħbija fuq iż-żjieda tal-igganċjar u persuna waħda fis-sit tas-sewwieq; | neobremenjeno vozilo brez obremenitve sedla in ena oseba na vozniškem sedežu; |
Persuna waħda fis-sit tas-sewwieq: it-tagħbija teknikament permissibbli fuq iż-żjieda tal-igganġjar fil-pożizzjoni taż-żjieda li tikkorrispondi għall-ogħla tagħbija fuq il-fus ta’ wara. | ena oseba na vozniškem sedežu; tehnično dovoljena obremenitev sedla pri položaju sedla, ki ustreza največji obremenitvi zadnje osi. |
Il-vetturi li jiġbdu għat-trejlers: | Vlečna vozila za priklopnike: |
Persuna waħda fis-sit tas-sewwieq, bil-postijiet l-oħra kollha fil-kabina tas-sewqan ikunu okkupati. | ena oseba na vozniškem sedežu, vsa druga mesta v vozniški kabini zasedena. |
Kif iddefinita fl-Anness 7 għar-Riżoluzzjoni Konsolidata dwar il-Kostruzzjoni tal-Vetturi (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Emend.2, kif emendat l-aħħar mill-Emenda 4). | Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Spremembo 4). |
IL-KEJL TAL-VARJAZZJONI TAL-INKLINAZZJONI TAR-RAĠĠ BAXX BĦALA FUNZJONI TAT-TAGĦBIJA | MERJENJE SPREMINJANJA NAKLONA KRATKEGA SVETLOBNEGA PRAMENA V ODVISNOSTI OD OBREMENITVE |
Dan l-Anness jispeċifika metodu biex jitkejlu l-varjazzjonijiet fl-inklinazzjoni tar-raġġ baxx tal-vetturi motorizzati, b’relazzjoni għall-inklinazzjoni inizjali tiegħu, ikkawżata minn bidliet fl-attitudni tal-vettura minħabba t-tagħbija. | Ta priloga določa metodo za merjenje spreminjanja naklona kratkega svetlobnega pramena motornega vozila glede na njegov osnovni naklon, ki ga povzročijo spremembe položaja vozila zaradi obremenitve. |
L-inklinazzjoni inizjali | Osnovni naklon |
L-inklinazzjoni inizjali ddikjarata | Navedeni osnovni naklon |
Il-valur tal-inklinazzjoni inizjali tar-raġġ baxx speċifikata mill-manifattur tal-vettura bil-mutur li jservi bħala valur ta’ referenza għall-kalkolu tal-varjazzjonijiet permissibbli. | Vrednost osnovnega naklona kratkega pramena, ki jo določi proizvajalec motornega vozila in se uporablja kot referenčna vrednost za izračun dovoljenih spreminjanj. |
L-inklinazzjoni inizjali mkejla | Izmerjeni osnovni naklon |
Il-valur intermedju tal-inklinazzjoni tar-raġġ baxx jew tal-inklinazzjoni tal-vettura mkejla bil-vettura fil-kundizzjoni Nru 1, kif ġie ddefinit fl-Anness 5, għall-kategorija tal-vettura li qed tiġi ttestjata. | Srednja vrednost naklona kratkega svetlobnega pramena ali naklona vozila, izmerjena na vozilu v stanju št. 1 iz Priloge 5, za kategorijo vozila, ki se preskuša. |
Isservi bħala valur ta’ referenza għall-valutazzjoni tal-varjazzjonijiet fl-inklinazzjoni tar-raġġ hekk kif tvarja t-tagħbija. | Uporablja se kot referenčna vrednost za ugotavljanje spreminjanja naklona svetlobnega pramena zaradi spreminjanja obremenitve vozila. |
L-inklinazzjoni tar-raġġ baxx | Naklon kratkega svetlobnega pramena |
Tista’ tkun iddefinita kif ġej: | Določi se: |
Jew bħala l-angolu, espress f’milliradians, bejn id-direzzjoni tar-raġġ lejn punt karatteristiku fuq il-parti orizzontali tal-punt ta’ waqfien fid-distribuzzjoni ta’ luminożità tal-fanal u l-pjan orizzontali, | kot kot, izražen v miliradianih, med smerjo pramena proti značilni točki na vodoravnem delu meje svetlo-temno pri porazdelitvi svetlobe žarometa in vodoravno ravnino |
Jew bit-tanġent ta’ dak l-angolu, espress f’perċentwal ta’ inklinazzjoni, ladaraba l-angolu huma żgħar (għal dawn l-angoli ż-żgħar, 1 fil-mija huwa daqs 10 mrad). | ali v odstotkih naklona, izraženih s tangensom tega kota, ker so koti majhni (za te male kote je 1 % enak 10 mrad). |