| Source | Target | | Tabella A | Tabela A. |
| Applikazzjoni tar-rekwiżiti tat-test għall-approvazzjoni tat-tip u l-estensjonijiet | Uporaba preskusnih zahtev za homologacijo in razširitve |
| Vetturi b’magni positive ignition inklużi ibridi | Vozila z motorji na prisilni vžig, vključno s hibridnimi vozili |
| Vetturi b’magni C.I inklużi ibridi | Vozila z motorji na kompresijski vžig, vključno s hibridnimi vozili |
| Fjuwil wieħed | Vozila z enogorivnim motorjem |
| Żewġ fjuwils [5] | Vozila z dvogorivnim motorjem [5] |
| Fjuwil ta’ referenza | Referenčno gorivo |
| NG/Bijometan | NG/biometan |
| Idroġenu | vodik |
| Diżil | dizelsko gorivo |
| Etanol | etanol |
| Bijodiżil | biodizel |
| Sustanzi li jniġġsu tal-gass | Plinasta onesnaževala |
| (Test tat-Tip I) | (preskus tipa I) |
| (iż-żewġ fjuwils) | (obe gorivi) |
| (petrol biss) [6] | (samo bencin) [6] |
| (B5 biss) [6] | (samo B5) [6] |
| Partikuli separati | Delci |
| (injezzjoni diretta) | (neposredni vbrizg) |
| (petrol biss) | (samo bencin) |
| Emissjonijiet meta l-vettura tkun wieqfa | Emisije vozila pri prostem teku |
| (Test tat-Tip II) | (preskus tipa II) |
| Emissjonijiet mill-crankcase | Emisije plinov iz bloka motorja |
| (Test tat-Tip III) | (preskus tipa III) |
| Emissjonijiet li jevaporaw | Emisije izhlapevanja |
| (Test tat-Tip IV) | (preskus tipa IV) |
| Id-durabbiltà | Trajnost |
| (Test tat-Tip V) | (preskus tipa V) |
| Emissjonijiet f’temperaturi baxxi | Emisije pri nizki temperaturi |
| (Test tat-Tip VI) | (preskus tipa VI) |
| (iż-żewġ fjuwils) [7] | (obegorivi) [7] |
| Id-dijanjostika abbord | Vgrajeni sistem za diagnostiko na vozilu |
| (B5 biss) | (samo B5) |
| Deskrizzjoni tat-testijiet | Opis preskusov |
| Test tat-Tip I (Simulazzjoni tal-emissjonijiet medji tal-egżost wara startjatura kiesħa). | Preskus tipa I (simuliranje povprečnih emisij izpušnih plinov po hladnem zagonu). |
| Il-figura 1 turi r-rotot għat-test tat-Tip I. Dan it-test għandu jsir fuq il-vetturi kollha msemmija fil-paragrafu 1 u fis-subparagrafi tiegħu. | Slika 1 prikazuje postopke za preskus tipa I. Ta preskus se izvede na vseh vozilih iz odstavka 1 in njegovih pododstavkov. |
| Il-vettura titqiegħed fuq dajnamometru tax-xażi mgħammar b’mezz ta’ simulazzjoni tal-piż u l-inerzja. | Vozilo se postavi na dinamometer, opremljen z napravo za simulacijo obremenitve in vztrajnosti. |
| Test li jdum b’kollox 19-il minuta u 40 sekonda, maqsum f’żewġ partijiet, Waħda u Tnejn, isir mingħajr waqfien. | Brez prekinitve se izvede preskus, ki traja 19 minut in 40 sekund ter je sestavljen iz dveh delov, prvega in drugega. |
| Perjodu li fih ma jittiħdux kampjuni ta’ mhux aktar minn 20 sekonda jista’ jiġi introdott, bil-kunsens tal-fabbrikant, bejn it-tmiem tal-Ewwel Parti u l-bidu tat-Tieni Parti sabiex jiffaċilita l-aġġustament tat-tagħmir tat-test. | Med koncem prvega in začetkom drugega se lahko s soglasjem proizvajalca uvede prekinitev, med katero se ne vzorči in ki traja 20 sekund, da se omogoči prilagoditev preskusne opreme. |
| Vetturi li jieħdu fjuwil LPG jew NG/bijometan għandhom ikunu ttestjati bit-test tat-Tip I għal varjazzjoni fil-kompożizzjoni tal-LPG jew l-NG/bijometan, kif stipulat fl-Anness 12. | Pri vozilih, ki za gorivo uporabljajo LPG ali NG/biometan, se s preskusom tipa I ugotavljajo spremembe v sestavi LPG ali NG/biometana iz Priloge 12. |
| Vetturi li jistgħu jieħdu jew petrol jew inkella LPG jew NG/bijometan għandhom jiġu ttestjati fuq iż-żewġ fjuwils, bit-testijiet fuq l-LPG jew l-NG/bijometan isiru għall-varjazzjoni fil-kompożizzjoni tal-LPG jew l-NG/bijometan, kif stipulat fl-Anness 12. | Pri vozilih, ki za gorivo uporabljajo bencin ali LPG ali NG/biometan, se preskušata obe vrsti goriva, pri čemer se s preskusi na LPG ali NG/biometanu ugotavljajo spremembe v sestavi LPG ali NG/biometana iz Priloge 12. |
| Minkejja r-rekwiżit tal-paragrafu 5.3.1.2.1.1, vetturi li jistgħu jieħdu jew petrol jew inkella fjuwil tal-gass, iżda fejn is-sistema tal-petrol hija mwaħħla biss għal skopijiet ta’ emerġenza jew biex tistartja u li t-tank tal-petrol ma jistax jesa’ aktar minn 15-il litru petrol, sejrin jitqiesu għat-test tat-Tip I bħala vetturi li jistgħu jaħdmu biss bil-fjuwil tal-gass. | Ne glede na zahtevo iz odstavka 5.3.1.2.1.1 se vozila, ki lahko za gorivo uporabljajo bencin ali plinasto gorivo, vendar imajo bencinski sistem vgrajen le za uporabo v sili ali za zagon motorja in katerih posoda za bencin lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, za preskus tipa I štejejo kot vozila, ki jih lahko poganja le plinasto gorivo. |
| L-Ewwel Parti tat-test hija magħmula minn erba’ ċikli urbani elementari. | Prvi del preskusa sestavljajo štirje osnovni mestni cikli. |
| Kull ċiklu urban elementari fih ħmistax-il fażi (meta l-vettura ma tkunx fuq ger, b’aċċellerazzjoni, b’veloċità stabbli, bi tnaqqis fl-aċċellerazzjoni, eċċ.). | Vsak osnovni mestni cikel vključuje petnajst faz (prosti tek, pospeševanje, enakomerno hitrost, pojemanje hitrosti itd.). |
| It-Tieni Parti tat-test hija magħmula minn ċiklu wieħed extra urban. | Drugi del preskusa sestavlja en izvenmestni cikel. |
| Iċ-ċiklu extra urban huwa magħmul minn 13-il fażi (meta l-vettura ma tkunx fuq ger, bl-aċċellerazzjoni, b’veloċità stabbli, bi tnaqqis fl-aċċellerazzjoni, eċċ.). | Izvenmestni cikel vključuje trinajst faz (prosti tek, pospeševanje, enakomerno hitrost, pojemanje hitrosti itd.). |
| Waqt it-test, il-gassijiet tal-egżost jitnaqqsu fil-konċentrazzjoni u kampjun proporzjonali jinġabar f’basket wieħed jew aktar. | Med preskusom se izpušni plini razredčijo in v eni ali več vrečah se zbere sorazmerni vzorec. |
| Il-gassijiet tal-egżost tal-vettura ttestjata jitnaqqsu fil-konċentrazzjoni, jittieħed kampjun minnhom u jiġu analizzati, skont il-proċedura deskritta hawn taħt, filwaqt li jitkejjel il-volum totali tal-egżost imnaqqas fil-konċentrazzjoni. | Izpušni plini iz preskušanega vozila se razredčijo, vzorčijo in analizirajo po spodaj opisanem postopku ter izmeri se celotna prostornina razredčenih izpušnih plinov. |
| Mhux biss l-emissjonijiet tal-monossidu tal-karbonju, l-idrokarbonju u l-ossidu nitroġeniku jiġu rrekordjati iżda wkoll l-emissjonijiet tas-sustanza li tniġġes tal-partikuli separati minn vetturi mgħammra b’magni li jaħdmu bil-kompressjoni. | Zabeležijo se emisije ogljikovega monoksida, ogljikovodikov in dušikovih oksidov ter emisije delcev, ki onesnažujejo, iz vozil z motorjem na kompresijski vžig. |
| It-test isir permezz tal-proċedura tat-test tat-Tip 1 kif deskritta fl-Anness 4a. | Preskus se izvede s postopkom preskusa tipa I, opisanim v Prilogi 4a. |
| Il-metodu użat għall-ġbir u l-analiżi tal-gassijiet huwa preskritt fl-Appendiċi 2 u 3 tal-Anness 4a, u l-metodu għat-teħid tal-kampjuni u l-analiżi tal-partikuli separati għandu jkun kif preskritt fl-Appendiċi 4 u 5 tal-Anness 4a. | Metoda za zbiranje in analiziranje plinov je predpisana v Dodatku 2 in 3 Priloge 4a, metoda za vzorčenje in analizo delcev pa v Dodatku 4 in 5 Priloge 4a. |
| Skont ir-rekwiżiti tal-paragrafu 5.3.1.5, it-test għandu jiġi mtenni tliet darbiet. | V skladu z zahtevami iz odstavka 5.3.1.5 se preskus trikrat ponovi. |
| Ir-riżultati jiġu mmultiplikati bil-fatturi xierqa ta’ deterjorament miksuba mill-paragrafu 5.3.6 u, fil-każ ta’ sistemi li jirriġeneraw perjodikament kif definit fil-paragrafu 2.20, għandhom jiġu mmultiplikati wkoll bill-fatturi Ki miksuba mill-Anness 13. | Rezultati se pomnožijo z ustreznimi faktorji poslabšanja iz odstavka 5.3.6, v primeru sistemov z redno regeneracijo iz odstavka 2.20 pa jih je treba pomnožiti tudi s faktorji Ki iz Priloge 13. |
| Il-piżijiet li jirriżultaw mill-emissjonijiet tal-gass u, fil-każ ta’ vetturi mgħammra b’magni li jaħdmu bil-kompressjoni, il-piż tal-partikuli separati miksuba f’kull test għandu jkun inqas mil-limiti indikati fit-Tabella 1 ta’ hawn taħt: | Končne mase plinastih emisij in, pri vozilih z motorjem na kompresijski vžig, mase delcev, dobljene z vsakim preskusom, morajo biti manjše od mejnih vrednosti iz tabele 1: |
| Limitu tal-emissjonijiet | Mejne vrednosti emisij |
| Spjegazzjoni tal-inizjali: PI = Positive Ignition, CI = Compression Ignition | Ključ: PV = prisilni vžig, CV = kompresijski vžig |
| Valuri ta’ limitu | Mejne vrednosti |
| Piż ta’ referenza (RM) | Referenčna masa (RM) |
| Piż tal-monossidu tal-karbonju | Masa ogljikovega monoksida |
| Piż tal-idrokarbonji totali | Masa skupnih ogljikovodikov |
