| Source | Target | | Piż tal-idrokarbonji mhux tal-metan | Masa nemetanskih ogljikovodikov |
| Piż tal-ossidi tan-nitroġenu | Masa dušikovih oksidov |
| Piż tal-idrokarbonji u l-ossidi tan-nitroġenu flimkien | Skupna masa ogljikovodikov in dušikovih oksidov |
| Piż tal-materja f’partikuli | Masa trdnih delcev |
| Numru ta’ partikuli separati | Število delcev |
| (numru/km) | (število/km) |
| Minkejja r-rekwiżiti tal-paragrafu 5.3.1.4, għal kull sustanza li tniġġes jew taħlita ta’ sustanzi li jniġġsu, wieħed mit-tliet piżijiet li jirriżultaw miksuba jista’ jaqbeż, b’mhux aktar minn 10 fil-mija, il-limitu preskritt, bil-kundizzjoni li l-medja aritmetika tat-tliet riżultati tkun taħt il-limitu preskritt. | Ne glede na zahteve iz odstavka 5.3.1.4 lahko za vsako onesnaževalo ali kombinacijo onesnaževal ena od treh dobljenih končnih mas preseže predpisano mejno vrednost za največ 10 %, če je povprečna aritmetična sredina treh rezultatov pod predpisano mejno vrednostjo. |
| Meta l-limiti preskritti jinqabżu għal aktar minn sustanza waħda li tniġġes, ma tagħmilx differenza jekk dan jiġrix fl-istess test jew f’testijiet differenti. | Če predpisane mejne vrednosti preseže več kot eno onesnaževalo, ni pomembno, ali se to zgodi pri istem preskusu ali pri različnih preskusih. |
| Meta t-testijiet isiru bil-fjuwils tal-gass, il-piż li jirriżulta mill-emissjonijiet tal-gass għandu jkun inqas mil-limiti għall-vetturi li għandhom magna petrol imsemmija fit-tabella ta’ hawn fuq. | Če se preskusi izvajajo s plinastim gorivom, je končna masa plinastih emisij manjša od mejnih vrednosti za vozila z bencinskim motorjem v tabeli zgoraj. |
| In-numru ta’ testijiet preskritti fil-paragrafu 5.3.1.4 jiġi mnaqqas fil-kundizzjonijiet definiti minn hawn ‘il quddiem, fejn V1 huwa r-riżultat tal-ewwel test u V2 huwa r-riżultat tat-tieni test għal kull sustanza li tniġġes jew għall-emissjoni taż-żewġ sustanzi li jniġġsu f’daqqa soġġetti għal limitazzjoni. | Število preskusov iz odstavka 5.3.1.4 se pri spodaj določenih pogojih zmanjša, pri čemer je V1 rezultat prvega preskusa in V2 rezultat drugega preskusa za vsako onesnaževalo ali skupne emisije dveh onesnaževal, za katera veljajo omejitve. |
| Jekk ir-riżultat miksub għal kull sustanza li tniġġes jew għall-emissjoni taż-żewġ sustanzi li jniġġsu f’daqqa soġġetti għal limitazzjoni, ikun inqas minn jew daqs 0,70 L, għandu jsir test wieħed (jiġifieri V1 ≤ 0,70 L). | Le en preskus se izvede, če je dobljeni rezultat za vsako onesnaževalo ali skupne emisije dveh onesnaževal, za katera veljajo omejitve, manjši ali enak 0,70 L (tj. V1 ≤ 0,70 L). |
| Jekk ir-rekwiżit tal-paragrafu 5.3.1.5.1 ma jiġix issodisfat, isiru biss żewġ testijiet jekk, għal kull sustanza li tniġġes jew għall-emissjoni taż-żewġ sustanzi li jniġġsu f’daqqa soġġetti għal limitazzjoni, jiġu ssodisfati r-rekwiżiti li ġejjin: | Če zahteva iz odstavka 5.3.1.5.1 ni izpolnjena, se izvedeta le dva preskusa, če so za vsako onesnaževalo ali skupne emisije dveh onesnaževal, za katera veljajo omejitve, izpolnjene naslednje zahteve: |
| V1 ≤ 0,85 L u V1 + V2 ≤ 1,70 L u V2 ≤ L. | V1 ≤ 0,85 L in V1 + V2 ≤ 1,70 L in V2 ≤ L. |
| Flow chart għall-approvazzjoni tat-tip tat-Tip I | Diagram poteka preskusa tipa I za homologacijo |
| Test tat-Tip II (Test tal-emissjonijiet tal-monossidu tal-karbonju meta l-vettura ma tkunx fuq ger) | Preskus tipa II (preskus emisij ogljikovega monoksida pri prostem teku) |
| Dan it-test isir fuq il-vetturi kollha li għandhom magni positive-ignition li jkollhom: | Ta preskus se izvede na vseh naslednjih vozilih z motorjem na prisilni vžig: |
| Il-vetturi li jistgħu jieħdu jew petrol jew inkella LPG jew NG/bijometan għandhom jiġu ttestjati fit-test tat-Tip II fuq iż-żewġ fjuwils. | Na vozilih, ki lahko za gorivo uporabljajo bencin ali LPG ali NG/biometan, se izvede preskus tipa II z obema vrstama goriva. |
| Minkejja r-rekwiżit tal-paragrafu 5.3.2.1.1, il-vetturi li jistgħu jieħdu kemm petrol kif ukoll fjuwil tal-gass, iżda fejn is-sistema tal-petrol tkun imwaħħla biss għal skopijiet ta’ emerġenza jew biex tistartja l-vettura u fejn it-tank tal-petrol ma jesax aktar minn 15-il litru petrol, sejrin jitqiesu għat-test tat-Tip II bħala vetturi li jistgħu jaħdmu biss bi fjuwil tal-gass. | Ne glede na zahtevo iz odstavka 5.3.2.1.1 se vozila, ki za gorivo lahko uporabljajo bencin ali plinasto gorivo, vendar imajo bencinski sistem vgrajen le za uporabo v sili ali za zagon motorja in katerih posoda za bencin lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, za preskus tipa II štejejo kot vozila, ki jih lahko poganja le plinasto gorivo. |
| Għat-test tat-Tip II stabbilit fl-Anness 5, bl-idling speed normali tal-magna, il-fabbrikant tal-vettura għandu jiddikjara l-kontenut massimu permessibbli tal-monossidu tal-karbonju fil-gassijiet tal-egżost. | Za preskus tipa II, ki je določen v Prilogi 5, je pri normalnem prostem teku najvišja dovoljena vsebnost ogljikovega monoksida v izpušnih plinih tista, ki jo navaja proizvajalec vozila. |
| Madankollu, il-kontenut massimu tal-monossidu tal-karbonju ma għandux jaqbeż il-volum ta’ 0,3 %. | Kljub temu pa najvišja vsebnost ogljikovega monoksida ne sme presegati 0,3 vol. %. |
| B’idling speed għoli, il-kontenut tal-monossidu tal-karbonju skont il-volum tal-gassijiet tal-egżost ma għandux jaqbeż iż-0,2 %, bil-veloċità tal-magna tkun mill-inqas 2000 min-1 u l-Lambda tkun 1 ± 0,03 jew skont l-ispeċifikazzjonijiet tal-fabbrikant. | Pri visokem prostem teku vsebnost ogljikovega monoksida na prostornino izpušnih plinov ne sme presegati 0,2 %, pri tem pa mora biti hitrost motorja vsaj 2000 min-1 in vrednost lambda 1 ± 0,03 ali v skladu s tehničnimi podatki proizvajalca. |
| Test tat-Tip III (li jivverifika l-emissjonijiet tal-gassijiet mill-crankcase) | Preskus tipa III (preverjanje emisij plinov iz bloka motorja) |
| Dan it-test għandu jsir fuq il-vetturi kollha msemmija fil-paragrafu 1 għajr dawk li għandhom magni li jaħdmu bil-kompressjoni. | Ta preskus se izvede na vseh vozilih iz odstavka 1, razen na tistih z motorjem na kompresijski vžig. |
| Il-vetturi li jistgħu jieħdu kemm petrol kif ukoll LPG jew NG għandhom jiġu ttestjati fit-test tat-Tip III fuq il-petrol biss. | Na vozilih, ki lahko za gorivo uporabljajo bencin ali LPG ali NG, se izvede preskus tipa III le z bencinom. |
| Minkejja r-rekwiżit tal-paragrafu 5.3.3.1.1, il-vetturi li jistgħu jieħdu kemm petrol kif ukoll fjuwil tal-gass, iżda fejn is-sistema tal-petrol hija mwaħħla biss għal skopijiet ta’ emerġenza jew biex tistartja l-vettura u fejn it-tank tal-petrol ma jesax aktar minn 15-il litru petrol, sejrin jitqiesu għat-test tat-Tip III bħala vetturi li jistgħu jaħdmu biss bi fjuwil tal-gass. | Ne glede na zahtevo iz odstavka 5.3.3.1.1 se vozila, ki za gorivo lahko uporabljajo bencin ali plinasto gorivo, vendar imajo bencinski sistem vgrajen le za uporabo v sili ali za zagon motorja in katerih posoda za bencin lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, za preskus tipa III štejejo kot vozila, ki jih lahko poganja le plinasto gorivo. |
| Meta tiġi ttestjata skont l-Anness 6, is-sistema ta’ ventilazzjoni tal-crankcase tal-magna ma għandhiex tippermetti l-emissjoni ta’ gassijiet tal-crankcase fl-atmosfera. | Pri preskušanju v skladu s Prilogo 6 iz prezračevalnega sistema bloka motorja v ozračje ne smejo uhajati plini iz bloka motorja. |
| Test tat-Tip IV (Determinazzjoni tal-emissjonijiet li jevaporaw) | Preskus tipa IV (ugotavljanje emisij izhlapevanja) |
| Dan it-test għandu jsir fuq il-vetturi kollha msemmija fil-paragrafu 1 għajr dawk il-vetturi li għandhom magni li jaħdmu bil-kompressjoni u vetturi li jieħdu l-LPG jew l-NG/bijometan. | Ta preskus se izvede na vseh vozilih iz odstavka 1, razen na tistih z motorjem na kompresijski vžig in vozilih, ki za gorivo uporabljajo LPG ali NG/biometan. |
| Il-vetturi li jistgħu jieħdu kemm petrol kif ukoll LPG jew NG/bijometan għandhom jiġu ttestjati fit-test tat-Tip IV fuq il-petrol biss. | Na vozilih, ki lahko za gorivo uporabljajo bencin ali LPG ali NG/biometan, je treba izvesti preskus tipa IV le z bencinom. |
| Meta jiġu ttestjati skont l-Anness 7, l-emissjonijiet li jevaporaw għandhom ikunu inqas minn 2 g/test. | Pri preskušanju v skladu s Prilogo 7 morajo biti emisije izhlapevanja manjše od 2 g/preskus. |
| Test tat-Tip VI (li jivverifika t-temperatura ambjentali baxxa medja tal-emissjonijiet tal-egżost tal-monossidu tal-karbonju u tal-idrokarbonju wara startjatura kiesħa). | Preskus tipa VI (preverjanje povprečnih emisij ogljikovega monoksida in ogljikovodikov iz izpušnih plinov po hladnem zagonu pri nizki temperaturi okolja). |
| Dan it-test għandu jsir fuq il-vetturi kollha tal-kategoriji M1 u N1 mgħammra b’magna positive-ignition għajr dawk il-vetturi li jaħdmu biss bi fjuwil tal-gass (LPG jew NG). | Ta preskus se izvede na vseh vozilih kategorij M1 in N1 z motorjem na prisilni vžig, razen na vozilih s pogonom samo na plinasto gorivo (LPG ali NG). |
| Il-vetturi li jistgħu jieħdu kemm petrol kif ukoll fjuwil tal-gass, iżda fejn is-sistema tal-petrol hija mwaħħla biss għal skopijiet ta’ emerġenza jew biex tistartja l-vettura u fejn it-tank tal-petrol ma jesax aktar minn 15-il litru petrol, sejrin jitqiesu għat-test tat-Tip VI bħala vetturi li jistgħu jaħdmu biss bi fjuwil tal-gass. | Vozila s pogonom tako na bencin kakor tudi na plinasto gorivo, pri katerih je bencinski sistem predviden le za uporabo v sili ali za zagon in katerih posoda za bencin lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, se pri preskusu tipa VI štejejo za vozila, ki delujejo samo na plinasto gorivo. |
| Il-vetturi li jistgħu jieħdu kemm petrol kif ukoll LPG jew NG għandhom jiġu ttestjati fit-test tat-Tip VI fuq il-petrol biss. | Vozila s pogonom tako na bencin kakor tudi na LPG ali NG se pri preskusu tipa VI preskušajo samo z bencinom. |
| Dan il-paragrafu huwa applikabbli għal tipi ġodda ta’ vetturi tal-kategoriji N1 u M1 b’piż massimu li ma jaqbiżx it-3500 kg. | Ta odstavek se uporablja za nove tipe vozil kategorij N1 inM1, razen vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg. |
| It-test jikkonsisti mill-erba’ ċikli tas-sewqan urbani elementari tal-Ewwel Parti tat-test tat-Tip I. It-test tal-Ewwel Parti huwa deskritt fil-paragrafu 6.1.1 tal-Anness 4a, u mfisser fil-figura 1 tal-istess anness. | Preskus sestavljajo štirje osnovni cikli mestne vožnje iz prvega dela preskusa tipa I. Prvi del preskusa je opisan v odstavku 6.1.1 Priloge 4a in prikazan na sliki 1 v isti prilogi. |
| It-test tat-temperatura ambjentali baxxa li jdum total ta’ 780 sekonda għandu jsir mingħajr waqfien u jibda hekk kif tistartja l-magna. | Preskus pri nizki temperaturi okolja, ki traja 780 sekund, se izvede brez prekinitve in začne z zagonom motorja. |
| It-test tat-temperatura ambjentali baxxa għandu jsir f’temperatura ambjentali tat-test ta’ 266 K (– 7 °C). | Preskus pri nizki temperaturi okolja se izvede pri preskusni temperaturi okolja 266 K (– 7 °C). |
| Qabel ma jsir it-test, il-vetturi tat-test għandhom ikunu kkundizzjonati b’mod uniformi biex ikun żgurat li r-riżultati tat-test ikunu jistgħu jerġgħu jinkisbu. | Pred začetkom preskusa se preskusna vozila kondicionirajo na enoten način, da so rezultati preskusa lahko ponovljivi. |
| L-ikkundizzjonar u proċeduri oħrajn tat-test jitwettqu kif deskritt fl-Anness 8. | Kondicioniranje in drugi preskusni postopki se izvedejo, kot je opisano v Prilogi 8. |
| Waqt it-test, il-gassijiet tal-egżost jitilfu fil-konċentrazzjoni u jinġabar kampjun proporzjonali. | Med preskusom se izpušni plini razredčijo in zbere se sorazmeren vzorec. |
| Il-gassijiet tal-egżost tal-vettura ttestjata jitilfu fil-konċentrazzjoni, jittieħed kampjun tagħhom u jiġu analizzati, skont il-proċedura deskritta fl-Anness 8, filwaqt li jitkejjel il-volum totali tal-egżost li tilef fil-konċentrazzjoni. | Izpušni plini iz preskušanega vozila se razredčijo, vzorčijo in analizirajo po postopku, opisanem v Prilogi 8, in izmeri se celotna prostornina razredčenih izpušnih plinov. |
| Il-gassijiet tal-egżost li tilfu fil-konċentrazzjoni jiġu analizzati għall-monossidu tal-karbonju u għall-idrokarbonji totali. | V razredčenih izpušnih plinih se analizira ogljikov monoksid in skupne emisije ogljikovodikov. |
| Skont ir-rekwiżiti fil-paragrafi 5.3.5.2.2 u 5.3.5.3 it-test għandu jsir tliet darbiet. | V skladu z zahtevami iz odstavkov 5.3.5.2.2 in 5.3.5.3 se preskus izvede trikrat. |
| Il-piż li jirriżulta mill-emissjoni tal-monossidu tal-karbonju u tal-idrokarbonju għandu jkun inqas mil-limiti indikati fit-tabella ta’ hawn taħt: | Končna masa emisije ogljikovega monoksida in ogljikovodikov mora biti manjša od mejnih vrednosti iz tabele spodaj: |
| Il-limitu tal-emissjoni għall-emissjonijiet ta’ monossidu tal-karbonju u idrokarbonju mit-tailpipe wara test ta’ startjatura kiesħa. | Mejna vrednost emisij ogljikovega monoksida in emisij ogljikovodikov iz izpušne cevi po preskusu s hladnim zagonom. |
| Temperatura tat-test 266 K (– 7 °C) | Preskusna temperatura 266 K (– 7 °C) |
| Piż ta’ monossidu tal-karbonju (CO) | Masa ogljikovega monoksida (CO) |
| Piż ta’ idrokarbonji (HC) | Masa ogljikovodikov (HC) |
| Minkejja r-rekwiżiti tal-paragrafu 5.3.5.2, għal kull sustanza li tniġġes, mhux aktar minn wieħed mit-tliet riżultati miksuba jista’ jaqbeż il-limitu preskritt b’mhux aktar minn 10 fil-mija, bil-kundizzjoni li l-valur tal-medja aritmetika tat-tliet riżultati jkun taħt il-limitu preskritt. | Ne glede na zahteve iz odstavka 5.3.5.2 lahko za vsako onesnaževalo le eden od treh dobljenih rezultatov preseže predpisano mejno vrednost za največ 10 %, če je povprečna aritmetična sredina treh rezultatov pod predpisano mejno vrednostjo. |
| In-numru ta’ testijiet preskritti fil-paragrafu 5.3.5.2 jista’, fuq it-talba tal-fabbrikant, jiżdied għal 10 jekk il-medja aritmetika tal-ewwel tliet riżultati tkun inqas minn 110 fil-mija tal-limitu. | Število preskusov iz odstavka 5.3.5.2 se lahko na zahtevo proizvajalca poveča na 10, če je povprečna aritmetična sredina prvih treh rezultatov nižja od 110 % mejne vrednosti. |
| F’dan il-każ, il-ħtieġa wara l-ittestjar hija biss li l-medja aritmetika tal-10 riżultati kollha għandha tkun inqas mill-valur tal-limitu. | V temprimeru se po preskušanju zahteva le, da je aritmetična sredina vseh 10 rezultatov manjša od mejne vrednosti. |
| In-numru ta’ testijiet preskritti fil-paragrafu 5.3.5.2 jista’ jitnaqqas skont il-paragrafi 5.3.5.3.1 u 5.3.5.3.2. | Število preskusov iz odstavka 5.3.5.2 se lahko zmanjša v skladu z odstavkoma 5.3.5.3.1 in 5.3.5.3.2. |
| Jekk ir-riżultat miksub għal kull sustanza li tniġġes tal-ewwel test ikun inqas minn jew daqs 0,70 L, għandu jsir test wieħed. | Le en preskus se izvede, če je dobljeni rezultat za vsako onesnaževalo iz prvega preskusa manjši ali enak 0,70 L. |
| Jekk ir-rekwiżit tal-paragrafu 5.3.5.3.1 ma jiġix issodisfat, isiru biss żewġ testijiet jekk, għal kull sustanza li tniġġes, ir-riżultat tal-ewwel test ikun inqas minn jew daqs 0,85 L u t-total tal-ewwel żewġ riżultati ikun inqas minn jew daqs 1,70 L u r-riżultat tat-tieni test ikun inqas minn jew ugwali għal L. | Če zahteva iz odstavka 5.3.5.3.1 ni izpolnjena, se izvedeta le dva preskusa, če je rezultat prvega preskusa za vsako onesnaževalo manjši ali enak 0,85 L in je vsota prvih dveh rezultatov manjša ali enaka 1,70 L ter rezultat drugega preskusa manjši ali enak L. |
| (V1 ≤ 0,85 L u V1 + V2 ≤ 1,70 L u V2 ≤ L). | (V1 ≤ 0,85 L in V1 + V2 ≤ 1,70 L in V2 ≤ L). |
| Test tat-Tip V (Id-durabbiltà tal-mekkaniżmi kontra t-tniġġis) | Preskus tipa V (trajnost naprav za preprečevanje onesnaževanja) |
| Dan it-test għandu jsir fuq il-vetturi kollha msemmija fil-paragrafu 1, li għalihom japplika t-test speċifikat fil-paragrafu 5.3.1. | Ta preskus se izvede na vseh vozilih iz odstavka 1, za katera se uporablja preskus iz odstavka 5.3.1. |
| It-test jirrappreżenta test ta’ tiqdim ta’ 160000 kilometru skont il-programm deskritt fl-Anness 9 fuq korsa tat-test, fit-triq jew fuq dajnamometru tax-xażi. | Preskus pomeni preskus staranja pri 160000 kilometrih, prevoženih na preskusni stezi, cesti ali dinamometru v skladu s programom iz Priloge 9. |
| Il-vetturi li jistgħu jaħdmu bil-petrol jew b’LPG jew NG għandhom jiġu ttestjati fit-test tat-Tip V fuq il-petrol biss. | Na vozilih, ki lahko za gorivo uporabljajo bencin ali LPG ali NG, je treba izvesti preskus tipa V le z bencinom. |
