Maltese to Slovenian European Commission terminology (DGT)

Search term or phrase in this TERMinator '. "." . '

Purchase TTMEM.com full membership to search this dictionary
 
 
Share this dictionary/glossary:
 

 
database_of_translation_agencies
 

SourceTarget
Ir-riżultati jridu jiġu pprovduti fi żmien 18-il xahar minn tmiem is-sena kalendarja tal-perjodu ta’ referenza.Rezultati se predložijo v 18 mesecih po koncu koledarskega leta referenčnega obdobja.
Barra minn hekk, ir-riżultati preliminari għall-varjabbli bi frekwenza annwali jridu jiġu pprovduti fi żmien 10 xhur minn tmiem is-sena kalendarja tal-perjodu ta’ referenza.Poleg tega se predhodni rezultati za spremenljivke z letno pogostostjo predložijo v 10 mesecih po koncu koledarskega leta referenčnega obdobja.
Produzzjoni tar-riżultatiPriprava rezultatov
Ir-riżultati tal-istatistika skont ix-xogħol iridu jitqassmu f’“riċerkaturi” u “persunal ieħor fir-R&Ż”.Rezultati statistike po poklicih se razčlenijo na „raziskovalce“ in „drugo osebje na področju R in R“.
Ir-riżultati tal-istatistika skont il-kwalifika jridu jitqassmu f’“detenturi ta’ PhD (ISCED 2011 livell 8)”, “lawrji Universitarji oħrajn u diplomi terzjarji oħrajn (ISCED 2011 livelli 5, 6 u 7)” u “kwalifiki oħrajn”.Rezultati statistike po kvalifikaciji se razdelijo na „imetnike doktorata (ISCED 2011 raven 8)“, „druge univerzitetne diplome in druge višje- in visokošolske diplome (ISCED 2011 ravni 5, 6 in 7)“ ter „druge kvalifikacije“.
Ir-riżultati tal-istatistika skont il-qasam ewlieni tax-xjenza jridu jitqassmu fi “xjenzi naturali”, “inġinerija u teknoloġija”, “xjenzi mediċi”, “xjenzi agrikoli”, “xjenzi soċjali” u “l-istudji umanistiċi klassiċi”.Rezultati statistike po glavnih znanstvenih področjih se razčlenijo na „naravoslovno-matematične vede“, „tehniške in tehnološke vede“, „medicinske vede“, „kmetijske vede“, „družboslovne vede“ in „humanistične vede“.
Ir-riżultati tal-istatistika skont il-klassi tad-daqs jitqassmu fil-klassijiet tad-daqs li ġejjin: “0 impjegati”, “minn impjegat wieħed għal disgħa”, “minn 10 sa 49 impjegat”, “minn 50 sa 249 impjegat”, “minn 250 sa 499 impjegat”, “500 impjegat jew iktar”.Rezultati statistike po velikostnem razredu se razčlenijo na naslednje velikostne razrede: „0 zaposlenih“, „1 do 9 zaposlenih“, „10 do 49 zaposlenih“, „50 do 249 zaposlenih“, „250 do 499 zaposlenih“, „500 in več zaposlenih“.
Ir-riżultati tal-istatistika skont is-sors tal-fondi jridu jitqassmu f’“is-settur tal-intrapriżi tan-negozju”, “is-settur tal-gvern”, “is-settur privat bla qligħ”, “is-settur tal-edukazzjoni għolja” u “barra l-pajjiż”.Rezultati statistike po viru sredstev se razčlenijo na „poslovni sektor“, „sektor država“, „zasebni nepridobitni sektor“, „visokošolski sektor“ in „tujina“.
Il-kategorija “barra l-pajjiż” terġa’ titqassam fi: “intrapriżi tan-negozju barranin”, “il-Kummissjoni Ewropea”, “għaqdiet internazzjonali” u “sorsi oħrajn”.Kategorija „tujina“ se dodatno razčleni na: „tuja podjetja“, „Evropska komisija“, „mednarodne organizacije“ in „drugi viri“.
Għall-kategorija tas-settur tal-intrapriżi tan-negozju “intrapriżi tan-negozju barranin” trid terġa’ titqassam f’“intrapriżi barranin fi ħdan l-istess grupp” u “intrapriżi barranin oħrajn”.Za poslovni sektor se kategorija „tuja podjetja“ dodatno razčleni na „tuja podjetja znotraj iste skupine“ in „druga tuja podjetja“.
Ir-riżultati tal-istatistika skont it-tip ta’ R&Ż jitqassmu f’“riċerka bażika”, “riċerka applikata” u “żvilupp sperimentali”.Rezultati statistike po vrsti R in R se razčlenijo na „temeljne raziskave“, „uporabne raziskave“ in „eksperimentalni razvoj“.
Ir-riżultati tal-istatistika skont it-tip ta’ spejjeż iridu jitqassmu fi “spejjeż kurrenti (spejjeż tax-xogħol u spejjeż oħrajn)” u “nfiq kapitali”.Rezultati statistike po vrsti stroškov se razčlenijo na „tekoče stroške (stroški dela in drugi stroški)“ in „naložbe v osnovna sredstva“.
Ir-riżultati tal-istatistika skont l-għan soċjoekonomiku (SEO) jitqassmu skont in-nomenklatura għall-analiżi u t-tqabbil tal-baġits u l-programmi xjentifiċi (NABS) fil-livell tal-kapitlu.Rezultati statistike po socialno-ekonomskem cilju se razčlenijo v skladu s klasifikacijo za analize in primerjavo znanstvenih programov in proračunskih sredstev (NABS) na ravni poglavja.
Ir-riżultati tal-istatistika skont il-grupp tal-età jitqassmu fil-klassijiet tal-età li ġejjin (fi snin): “sal-25 sena”, “minn 25 sa 34 sena”, “minn 35 sa 44 sena”, “minn 45 sa 54 sena”, “minn 55 sa 64 sena”, “‘il fuq minn 65”.Rezultati statistike po starostni skupini se razčlenijo na naslednje starostne razrede (v letih): „do 25“, „25 do 34“, „35do 44“, „45 do 54“, „55 do 64“, „65 in več“.
Ir-riżultati tal-istatistika skont il-klassi tad-daqs jitqassmu fil-klassijiet tad-daqs li ġejjin: “ċittadinanza nazzjonali”, “ċittadinanza tal-Istati Membri l-oħra tal-UE”, “ċittadinanza ta’ pajjiżi Ewropej oħrajn”, “ċittadinanza tal-Amerika ta’ Fuq”, “ċittadinanza tal-Amerika Ċentrali u t’Isfel”; “ċittadinanza tal-Asja”, “ċittadinanza tal-Afrika”, “ċittadinanza oħra”.Rezultati statistike po državljanstvu se razčlenijo na naslednje kategorije: „nacionalno državljanstvo“, „državljanstvo drugih držav članic EU“, „državljanstvo drugih evropskih držav“, „državljanstvo Severne Amerike“, „državljanstvo Srednje in Južne Amerike“; „državljanstvo Azije“, „državljanstvo Afrike“, „drugo državljanstvo“.
Ir-riżultati tal-istatistika skont l-attività ekonomika u skont il-qasam tal-prodott (NACE Rev. 2) jitqassmu fit-taqsimiet,grupp u aggregati NACE Rev.2 li ġejjin:Rezultati statistike po glavni gospodarski dejavnosti in področju proizvodov (NACE Rev. 2) se razčlenijo na naslednje oddelke, skupine in agregate NACE Rev. 2:
“01, 02, 03”, “05, 06, 07, 08, 09”, “10 sa 33”, “10, 11, 12”, “10, 11”, “12”, “13, 14, 15”, “13”, “14”, “15”, “16, 17, 18”, “16”, “17”, “18”, “19”, “20”, “21”, “22”, “23”, “24”, “25, 26, 27, 28, 29, 30”, “25”, “25.4”, “26”, “26.1”, “26.2”, “26.3”, “26.4”, “26.5”, “26.6”, “26.7”, “27”, “28”, “29”, “30”, “30.1”, “30.2”, “30.3”, “30.4”, “31”, “32”, “32.5”, “33”, “35, 36, 37, 38, 39”“35, 36”, “37, 38, 39”, “41, 42, 43”, “45, 46, 47, 49, 50, 51, 52, 53, 55, 56, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 82”, “45, 46, 47”, “49, 50, 51, 52, 53”, “55, 56”, “58, 59, 60, 61, 62, 63”, “61”, “62”, “63”, “64, 65, 66”, “68”, “69, 70, 71, 72, 73, 74, 75”, “71”, “72”, “72.1”, “72.2”, “77, 78, 79, 80, 81, 82”, “84, 85”, “86, 87, 88”, “86”, “87, 88”, “90, 91, 92, 93”, “94, 95, 96, 97, 98, 99”, “01 sa 99”.„01, 02, 03“, „05, 06, 07, 08, 09“, „10 do 33“, „10, 11, 12“, „10, 11“, „12“, „13, 14, 15“, „13“, „14“, „15“, „16, 17, 18“, „16“, „17“, „18“, „19“, „20“, „21“, „22“, „23“, „24“, „25, 26, 27, 28, 29, 30“, „25“, „25.4“, „26“, „26.1“, „26.2“, „26.3“, „26.4“, „26.5“, „26.6“, „26.7“, „27“, „28“, „29“, „30“, „30.1“, „30.2“, „30.3“, „30.4“, „31“, „32“, „32.5“, „33“, „35, 36, 37, 38, 39“, „35, 36“, „37, 38, 39“, „41, 42, 43“, „45, 46, 47, 49, 50, 51, 52, 53, 55, 56, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 82“, „45, 46, 47“, „49, 50, 51, 52, 53“, „55, 56“, „58, 59, 60, 61, 62, 63“, „61“, „62“, „63“, „64, 65, 66“, „68“, „69, 70, 71, 72, 73, 74, 75“, „71“, „72“, „72.1“, „72.2“, „77, 78, 79, 80, 81, 82“, „84, 85“, „86, 87, 88“, „86“, „87, 88“, „90, 91, 92, 93“, „94, 95, 96, 97, 98, 99“, „01 do 99“.
Il-kunċetti u d-definizzjonijiet relatati mal-istatistika spjegati f’din it-taqsima huma stabbiliti fil-Manwal ta’ Frascati.Koncepti in opredelitve v zvezi s statistiko, opredeljeno v tem oddelku, so določeni v Frascatskem priročniku.
Is-suġġetti tal-istudju pilota se jiġu deċiżi b’kooperazzjoni mill-qrib mal-Istati Membri.O temah pilotnih študij se bo odločalo v tesnem sodelovanju z državami članicami.
Statistika dwar l-approprjazzjonijiet tal-baġit tal-gvern jew ħlasijiet dwar ir-riċerka u l-iżvilupp (GBAORD)Statistika o državnih proračunskih sredstvih ali izdatkih za raziskave in razvoj (GBAORD)
L-istatistika segwenti trid tinġabar:Pripravijo se naslednje statistike:
Approprjazzjonijiet tal-gvern fir-R&Ż fil-baġit provviżorju (kif approvat mill-Parlament fil-bidu tas-sena baġitarja).Državna proračunska sredstva za R in R v začasnem proračunu (kot ga je odobril Parlament na začetku proračunskega leta)
Approprjazzjonijiet tal-gvern fir-R&Ż fil-baġit finali (baġit rivedut approvat matul is-sena baġitarja)Državna proračunska sredstva za R in R v dokončnem proračunu (revidiran proračun, odobren v proračunskem letu)
Finanzjament pubbliku nazzjonali għal R&Ż koordinata b’mod transnazzjonaliNacionalno javno financiranje nadnacionalno usklajenih R in R
Il-varjabbli kollha għandhom ikunu pprovduti annwalment.Vse spremenljivke se zagotavljajo letno.
L-ewwel sena ta’referenza li għaliha trid tinġabar l-istatistika hija s-sena kalendarja 2012.Prvo referenčno leto, za katero se pripravijo statistični podatki, je koledarsko leto 2012.
Ir-riżultati jridu jiġu pprovduti fi żmien sitt xhur minn tmiem is-sena kalendarja tal-perjodu ta’ referenza għall-varjabbli 21.0 (inklużi t-tqassimiet kollha) u fi żmien 12-il xahar mill-varjabbli 21.1 u 22.0 (inklużi t-tqassimiet kollha).Rezultati se zagotovijo v šestih mesecih po koncu koledarskega leta referenčnega obdobja za spremenljivko 21.0 (z vsemi razčlenitvami) in v 12 mesecih za spremenljivki 21.1 in 22.0 (z vsemi razčlenitvami).
Ir-riżultati tal-istatistika miġbura għall-varjabbli 21.0 u 21.1 jitqassmu skont in-nomenklatura għall-analiżi u t-tqabbil tal-baġits u l-programmi xjentifiċi (NABS 2007) fil-livell tal-kapitlu.Rezultati statistike za spremenljivki 21.0 in 21.1 se razčlenijo v skladu s klasifikacijo za analize in primerjavo znanstvenih programov in proračunskih sredstev (NABS 2007) na ravni poglavja.
Ir-riżultati tal-istatistika miġbura għall-varjabbli 21.1 iridu jitqassmu:Rezultati statistike za spremenljivko 21.1 se razčlenijo:
skont in-nomenklatura għall-analiżi u t-tqabbil tal-baġits u l-programmi xjentifiċi (NABS 2007) fil-livell tas-sottokapitlu - fakultattiv;v skladu s klasifikacijo za analize in primerjavo znanstvenih programov in proračunskih sredstev (NABS 2007) na ravni podpoglavja – neobvezno;
f’“finanzjament tal-proġett” u “finanzjament istituzzjonali” — fakultattiv.na „financiranje projektov“ in „institucionalno financiranje“ – neobvezno.
Ir-riżultati tal-istatistika miġbura għall-varjabbli 22.0 jridu jitqassmu f’“kontribuzzjonijiet nazzjonali għal atturi pubbliċi u transnazzjonali fir-R&Ż”, “kontribuzzjonijiet nazzjonali għal programmi ta’ R&Ż pubbliċi, transnazzjonali u pan-Ewropej” u “kontribuzzjonijiet nazzjonali għal programmi ta’ R&Ż pubbliċi bilaterali jew multilaterali bejn il-gvernijiet tal-Istat Membru (u mal-pajjiżi kandidati u l-pajjiżi tal-EFTA)”.Rezultati statistike za spremenljivko 22.0 se razčlenijo na „nacionalne prispevke nadnacionalnim javnim izvajalcem R in R“, „nacionalne prispevke vseevropskim nadnacionalnim javnim programom R in R“ in „nacionalne prispevke dvostranskim ali večstranskim javnim programom R in R med vladami držav članic (ter z državami kandidatkami in državami Efte)“.
Il-kunċetti u d-definizzjonijiet relatati mal-istatistika spjegati f’din it-taqsima huma stabbiliti fil-Manwal ta’ Frascati jew standards armonizzati oħrajn.Koncepti in opredelitve v zvezi s statistiko, opredeljeno v tem oddelku, so določeni v Frascatskem priročniku ali drugih harmoniziranih standardih.
Statistika dwar ix-xjenza u t-teknoloġijaDruge statistike na področju znanosti in tehnologije
Ix-xogħol li jirrelata ma’ oqsma oħra tal-istatistika dwar ix-xjenza u t-teknoloġija għandu jirreferi b’mod partikolari għas-suġġetti li ġejjin:Delo, povezano z drugimi področji statistike o znanosti in tehnologiji, se nanaša zlasti na naslednja področja:
statistika dwar ir-riżorsi umani fix-xjenza u t-teknoloġija (inkluża statistika dwar is-sess u l-mobilità) (HRST): żvilupp u implimentazzjoni ta’ qafas komprensiv għall-istatistika dwar l-HRST prinċipalment bl-isfruttament tas-sorsi ta’ dejta nazzjonali u internazzjonali eżistenti b’mod iktar effikaċi (ukoll fi ħdan is-sistema statistika Ewropea).statistiko o človeških virih v znanosti in tehnologiji (vključno s statistiko spolov in mobilnosti) (HRST): razvoj in izvajanje celovitega okvira statistike o človeških virih in mobilnosti, predvsem z učinkovitejšo uporabo obstoječih nacionalnih in mednarodnih virov podatkov (tudi znotraj evropskega statističnega sistema).
Għandha tingħata attenzjoni partikolari għall-aspetti tas-sessi;Posebno pozornost se nameni vidiku spola;
statistika dwar il-privattivi: żvilupp u implimentazzjoni ta’ qafas komprensiv għall-istatistika dwar il-privattivi billi tiġi pprovduta regolarment statistika dwar il-privattivi nazzjonali u internazzjonali u indikaturi bbażati fuq l-informazzjoni disponibbli mill-uffiċċji tal-privattivi nazzjonali u internazzjonali;statistiko patentov: razvoj in izvajanje celovitega okvira statistike patentov z redno pripravo mednarodnih in nacionalnih statističnih podatkov in kazalnikov o patentih na podlagi informacij, ki so na voljo v nacionalnih in mednarodnih patentnih uradih;
statistika dwar l-industriji ta’ teknoloġija għolja u servizzi bbażati fuq l-għarfien: Żvilupp u implimentazzjoni ta’ qafas komprensiv għall-istatistika dwar l-industriji ta’ teknoloġija għolja u servizzi bbażati fuq l-għarfien, prinċipalment bl-isfruttament tas-sorsi ta’ dejta nazzjonali u internazzjonali eżistenti b’mod iktar effikaċi (ukoll fi ħdan is-sistema statistika Ewropea).statistiko visokotehnoloških dejavnosti in na znanju temelječih storitev: razvoj in izvajanje celovitega okvira statistike visokotehnoloških dejavnosti in na znanju temelječih storitev, predvsem z učinkovitejšo uporabo obstoječih nacionalnih in mednarodnih virov podatkov (tudi znotraj evropskega statističnega sistema).
Din il-ħidma tinkludi wkoll l-identifikazzjoni u l-klassifikazzjoni tal-attivitajiet u l-prodotti, il-kejl tal-prestazzjoni ekonomika ta’ dawn l-attivitajiet u l-kontribut tagħhom għall-prestazzjoni tal-ekonomija kollha kemm hi;To delo vključuje tudi identifikacijo in klasifikacijo dejavnosti in proizvodov, merjenje gospodarske uspešnosti teh dejavnosti in njihovega prispevka k rezultatom celotnega gospodarstva;
statistika oħra dwar ix-xjenza u t-teknoloġija: Il-ħidma addizzjonali ta’ żvilupp u implimentazzjoni huwa relatat, fost affarijiet oħra mal-istatistika dwar il-bijoteknoloġija, in-nanoteknoloġija jew oqsma oħra fejn ix-xjenza u t-teknoloġija huma vitali għall-issodisfar tal-prijoritajiet tal-Unjoni Ewropea (bħas-saħħa, is-sigurtà, l-ambjent u l-bdil fil-klima).druge statistike o znanosti in tehnologiji: dodatno delo na področju razvoja in izvajanja je med drugim povezano s statistiko biotehnologije, nanotehnologije ali drugih področij, na katerih sta znanost in tehnologija bistveni za doseganje prednostnih nalog Evropske unije (kot so zdravje, varnost, okolje in podnebne spremembe).
Għas-suġġetti elenkati f’din it-taqsima, id-dejta neċessarja se tinkiseb l-iktar permezz ta’ sorsi eżistenti ta’ dejta statistiċi jew sorsi ta’ dejta oħrajn (eż. fil-qasam tal-istatistika soċjali jew ekonomika).Za področja, navedena v tem oddelku, se potrebni podatki pretežno pridobivajo iz obstoječih statističnih ali drugih virov podatkov (npr. na področju socialne in gospodarske statistike).
ĠU L 393, 30.12.2006, p. 1.UL L 393, 30.12.2006, str. 1.
ĠU L 76, 30.3.1993, p. 1.UL L 76, 30.3.1993, str. 1.
ANNESS IIPRILOGA II
STATISTIKA TAL-INNOVAZZJONISTATISTIKA INOVACIJ
L-intrapriża hija l-unità statistika użata għall-kumpilazzjoni tal-istatistika elenkata fit-Taqsima 2.Podjetje je statistična enota, ki se uporabi za urejanje statistike iz oddelka 2.
Id-definizzjonijiet tal-unitajiet statistiċi li jridu jintużaw (“intrapriża”) huma kif stabbiliti fir-Regolament (KEE) Nru 696/93.Opredelitve statističnih enot, ki se uporabijo („podjetje“), so določene v Uredbi (EGS) št. 696/93.
L-Istati Membri għandhom jiġbru l-istatistika tal-innovazzjoni li ġejja:Države članice pripravijo naslednjo statistiko inovacij:
VarjabbliSpremenljivka
Għadd ta’ intrapriżi attivi fl-innovazzjoniŠtevilo inovacijsko aktivnih podjetij
Bħala valur assolut u bħala perċentwal tal-intrapriżi kollhakot absolutna vrednost in kot odstotek vseh podjetij
Għadd ta’ intrapriżi li jinnovaw li introduċew prodotti ġodda jew imtejba b’mod sinifikanti, ġodda fis-suq/ġodda għall-intrapriżiŠtevilo inovativnih podjetij, ki so uvedla nove ali bistveno izboljšane proizvode, ki so novi na trgu / novi v podjetju
Bħala valur assolut, bħala perċentwal tal-intrapriżi kollha u bħala perċentwal tal-intrapriżi attivi fl-innovazzjoni kollhakot absolutna vrednost, kot odstotek vseh podjetij in kot odstotek vseh inovacijsko aktivnih podjetij
Fatturat mill-innovazzjoni, relatati ma’ prodotti ġodda jew imtejba b’mod sinifikanti, ġodda għas-suqPrihodki od inovacij, povezani z novimi ali bistveno izboljšanimi proizvodi, ki so novi na trgu
Bħala valur assolut, bħala perċentwali tal-fatturat totali u bħala perċentwal tal-fatturat totali mill-intrapriżi attivi fl-innovazzjonikot absolutna vrednost, kot odstotek skupnih prihodkov in kot odstotek skupnih prihodkov inovacijsko aktivnih podjetij
Fatturat mill-innovazzjoni, relatati ma’ prodotti ġodda jew imtejba b’mod sinifikanti, ġodda għall-kumpanija imma mhux ġodda għas-suqPrihodki od inovacij, povezani z novimi ali bistveno izboljšanimi proizvodi, ki so sicer novi v podjetju, ne pa tudi na trgu
Għadd ta’ intrapriżi attivi fl-innovazzjoni involuti fil-kooperazzjoni tal-innovazzjoniŠtevilo inovacijsko aktivnih podjetij, ki so vključena v inovacijsko sodelovanje
Bħala valur assolut u bħala perċentwal tal-intrapriżi attivi fl-innovazzjonikot absolutna vrednost in kot odstotek inovacijsko aktivnih podjetij
Infiq fl-innovazzjoniIzdatki za inovacije

Want to see more? Purchase TTMEM.com full membership