| Source | Target | | DETERMINAZZJONI TAT-TAGĦBIJA TAL-VETTURA FIT-TRIQ | UGOTAVLJANJE CESTNE OBREMENITVE VOZILA |
| Il-proċedura biex titkejjel it-tagħbija tal-vettura fit-triq hija deskritta fl-Appendiċi 7. | Postopek za merjenje cestne obremenitve vozila je določen v Dodatku 7. |
| Din il-proċedura mhijiex meħtieġa jekk it-tagħbija fuq id-dajnamometru tax-xażi trid tiġi stabbilita skont il-piż ta’ referenza tal-vettura. | Ta postopek ni potreben, če je obremenitev dinamometra nastavljena v skladu z referenčno maso vozila. |
| IL-PROĊEDURA TAT-TEST TAL-EMISSJONIJIET | POSTOPEK PRESKUSA EMISIJ |
| Iċ-ċiklu tat-test | Preskusni cikel |
| Iċ-ċiklu operattiv, magħmul mill-Ewwel Parti (ċiklu urban) u t-Tieni Parti (ċiklu extra-urban), huwa spjegat fil-Figura 1. | Vozni cikel, ki ga sestavljata prvi del (mestni cikel) in drugi del (izvenmestni cikel), je prikazan na sliki 1. |
| Waqt it-test komplut, iċ-ċiklu urban elementari jitħaddem erba’ darbiet, segwit mit-Tieni Parti. | Med celotnim testom se osnovni mestni cikel izvede štirikrat, nato sledi del dva. |
| Ċiklu urban elementari | Osnovni mestni cikel |
| L-Ewwel Parti taċ-ċiklu tat-test hija magħmula minn erba’ darbiet iċ-ċiklu urban elementari li huwa definit fit-Tabella 1, spjegat fil-Figura 2, u miġbur fil-qosor hawn taħt. | Prvi del preskusnega cikla je sestavljen iz štirih ponovitev osnovnega mestnega cikla, ki je opredeljen v tabeli 1, prikazan s sliko 2 in povzet spodaj. |
| Tqassim skont il-fażijiet: | Razčlenitev po fazah: |
| Ħin (s) % | Čas (s) |
| Tnaqqis fl-aċċellerazzjoni, klaċċ mhux magħfus | Pojemanje hitrosti,izklopljena sklopka |
| L-aċċellerazzjonijiet | Pospeševanje |
| Perjodi b’veloċità stabbli | Obdobja enakomerne hitrosti |
| It-tnaqqis fl-aċċellerazzjonijiet | Pojemanje hitrosti |
| Totali | Skupaj |
| Tqassim skont l-użu tal-gerijiet: | Razčlenitev po uporabi prestav: |
| L-ewwel ger | Prva prestava |
| It-tieni ger | Druga prestava |
| It-tielet ger | Tretja prestava |
| Informazzjoni ġenerali: | Splošne informacije: |
| Veloċità medja waqt it-test 19 km/h | Povprečna hitrost med preskusom 19 km/h |
| Ħin effettiv tat-tħaddim 195 s | Dejanski čas vožnje 195 s |
| Distanza teoretika koperta għal kull ċiklu 1013 km | Teoretično prevožena razdalja na cikel 1,013 km |
| Distanza ekwivalenti għall-erba’ ċikli 4052 km | Enakovredna razdalja za štiri cikle 4,052 km |
| Ċiklu extra-urban | Izvenmestni cikel |
| It-Tieni Parti taċ-ċiklu tat-test huwa ċ-ċiklu extra-urban li huwa definit fit-Tabella 2, spjegat fil-Figura 3, u miġbur fil-qosor hawn taħt. | Drugi del preskusnega cikla je izvenmestni cikel, ki je opredeljen v tabeli 2, prikazan s sliko 3 in povzet spodaj. |
| Tibdil tal-ger | Menjava prestave |
| Ir-raba’ ger | Četrta prestava |
| Il-ħames ger | Peta prestava |
| Distanza teoretika koperta għal kull ċiklu 6,955 km | Teoretično prevožena razdalja na cikel 6,955 km |
| Veloċità massima 120 km/h | Največja hitrost 120 km/h |
| Aċċellerazzjoni massima 0,833 m/s2 | Največji pospešek 0,833 m/s2 |
| Tnaqqis massimu fl-aċċellerazzjoni – 1,389 m/s2 | Največje pojemanje hitrosti – 1,389 m/s2 |
| L-użu tal-gerboks | Uporaba menjalnika |
| Jekk il-veloċità massima li tista’ tintlaħaq fuq l-ewwel ger hija inqas minn 15 km/h, għandhom jintużaw it-tieni, it-tielet u r-raba’ ger għaċ-ċiklu urban (L-Ewwel Parti) u t-tieni, it-tielet, ir-raba’ u l-ħames ger għaċ-ċiklu extra-urban (It-Tieni Parti). | Če je največja hitrost, ki se lahko doseže v prvi prestavi, manjša od 15 km/h, se za mestni cikel (prvi del) uporabljajo druga, tretja in četrta prestava, za izvenmestni cikel (drugi del) pa druga, tretja, četrta in peta prestava. |
| It-tieni, it-tielet u r-raba’ ger jistgħu jintużaw ukoll għaċ-ċiklu urban (L-Ewwel Parti) u t-tieni, it-tielet, ir-raba’ u l-ħames ger għaċ-ċiklu extra-urban (It-Tieni Parti) meta l-istruzzjonijiet tal-fabbrikant jirrakkomandaw li l-vettura tiġi startjata fuq it-tieni ger meta tkun fuq art ċatta, jew meta l-ewwel ger tagħha jkun imfisser fihom bħala ger riservat għal sewqan fil-kampanja, sewqan bil-mod jew irmonkar. | Druga, tretja in četrta prestava se lahko uporabijo tudi za mestni cikel (prvi del), druga, tretja, četrta in peta prestava pa za izvenmestni cikel (drugi del), če je v navodilih proizvajalca priporočen zagon v drugi prestavi na ravni podlagi ali če je prva prestava rezervirana za terensko vožnjo, počasno vožnjo ali vleko. |
| Vetturi li ma jilħqux il-valuri tal-aċċellerazzjoni u tal-veloċità massima meħtieġa fiċ-ċiklu tat-tħaddim għandhom jiġu mħaddma bil-pedala tal-gass magħfusa kollha sakemm jerġgħu jilħqu għal darba oħra l-kurva meħtieġa tat-tħaddim. | Vozila, ki ne dosežejo vrednosti pospeška in največje hitrosti, predpisanih za vozni cikel, se vozijo s popolnoma pritisnjenim pedalom za plin, dokler ne dosežejo vrednosti območja predpisane vozne krivulje. |
| Id-devjazzjonijiet miċ-ċiklu tat-tħaddim għandhom jiġu rreġistrati fir-rapport tat-test. | Odstopanja od voznega cikla se zapišejo v poročilo o preskusu. |
| Vetturi mgħammra b’gerboksis li jaqilbu b’mod semiawtomatiku għandhom jiġu ttestjati billi jintużaw il-gerijiet li normalment jintużaw għas-sewqan, u l-qlib tal-ger jintuża skont l-istruzzjonijiet tal-fabbrikant. | Vozila s polavtomatskim menjalnikom se preskušajo ob uporabi prestav, ki se ponavadi uporabljajo pri vožnji, menjalni vzvodi pa se uporabljajo po navodilih proizvajalca. |
| Vetturi mgħammra b’gerboksis li jaqilbu b’mod awtomatiku għandhom jiġu ttestjati meta jkunu fuq l-ogħla ger (“Sewqan”). | Vozila s samodejnim menjalnikom se preskušajo z vklopljeno najvišjo prestavo („pogon“). |
| Il-gass għandu jintuża b’tali mod sabiex tinkiseb l-aktar aċċellerazzjoni kostanti possibbli, li tagħti lok lill-gerijiet differenti biex jintużaw fl-ordni normali. | Pedal za plin se uporablja tako, da se ob uporabi prestav v običajnem zaporedju ustvari čim bolj enakomeren pospešek. |
| Barra minn hekk, il-punti fejn jinbidlu l-gerijiet li jidhru fit-Tabelli 1 u 2 ta’ dan l-anness ma għandhomx japplikaw; l-aċċellerazzjoni għandha tibqa’ sejra waqt il-perjodu rrappreżentat mil-linja dritta li tgħaqqad it-tarf ta’ kull perjodu tal-idling mal-bidu tal-perjodu li jmiss b’veloċità kostanti. | Razen tega se točke prestavljanja iz tabel 1 in 2 te priloge ne uporabljajo; pospeševanje se nadaljuje celoten čas, predstavljen s premico, ki povezuje konec vsakega časa prostega teka z začetkom naslednjega časa enakomerne hitrosti. |
| Għandhom japplikaw it-tolleranzi mogħtija fil-paragrafi 6.1.3.4 u 6.1.3.5 ta’ hawn taħt. | Upoštevajo se dovoljena odstopanja iz odstavkov 6.1.3.4 in 6.1.3.5 spodaj. |
| Vetturi mgħammra bl-overdrive li jista’ jħaddem ix-xufier għandhom jiġu ttestjati meta dan il-ger ma jkunx qiegħed jintuża għaċ-ċiklu urban (L-Ewwel Parti) u meta l-overdrive jkun qiegħed jintuża għaċ-ċiklu extra-urban (It-Tieni Parti). | Vozila, opremljena s hitro prestavo, ki jo voznik lahko vklopi, se preskušajo z izklopljeno hitro prestavo pri mestnem ciklu (prvi del) in z vklopljeno hitro prestavo pri izvenmestnem ciklu (drugi del). |
| Għandha tingħata tolleranza ta’ ± 2 km/h bejn il-veloċità indikata u l-veloċità teoretika waqt l-aċċellerazzjoni, waqt il-veloċità kostanti, u waqt it-tnaqqis fl-aċċellerazzjoni meta jintużaw il-brejkijiet tal-vettura. | Med pospeševanjem, enakomerno hitrostjo in zmanjševanjem hitrosti z zaviranjem je med navedeno in teoretično hitrostjo dovoljeno odstopanje ± 2 km/h. |
| Jekk il-vettura tibda tnaqqas il-veloċità aktar malajr mingħajr ma jintużaw il-brejkijiet, għandhom japplikaw biss id-dispożizzjonijiet tal-paragrafu 6.4.4.3 ta’ hawn taħt. | Če se hitrost vozila zmanjšuje hitreje brez uporabe zavor, veljajo le določbe iz odstavka 6.4.4.3 spodaj. |
| Tolleranzi tal-veloċità akbar minn dawk preskritti għandhom jiġu aċċettati waqt il-bidliet tal-fażijiet dejjem jekk it-tolleranzi qatt ma jinqabżu għal aktar minn 0,5 s fi kwalunkwe okkażjoni waħda. | Večja odstopanja hitrosti od predpisanih so sprejemljiva pri prehodu iz ene faze v drugo, če nikoli ne trajajo več kot 0,5 s. |
| It-tolleranzi tal-ħin għandhom ikunu ± 1 s. It-tolleranzi ta’ hawn fuq għandhom japplikaw ugwalment fil-bidu u fl-aħħar ta’ kull perjodu ta’ bdil tal-gerijiet għaċ-ċiklu urban (L-Ewwel Parti) u għall-operazzjonijiet Nri 3, 5 u 7 taċ-ċiklu extra-urban (It-Tieni Parti). | Dovoljena odstopanja časa so ± 1 s. Zgornja odstopanja veljajo enako na začetku in na koncu časa prestavljanja za mestni cikel (prvi del) ter za delovne stopnje št. 3, 5 in 7 pri izvenmestnem ciklu (drugi del). |
| Għandu jiġi innotat li l-ħin ta’ żewġ sekondi permess jinkludi l-ħin għall-bdil tal-gerijiet u, jekk ikun meħtieġ, ċertu ammont ta’ latitudni sabiex tlaħħaq maċ-ċiklu. | Upoštevati je treba, da dovoljeno odstopanje dveh sekund zajema čas, potreben za menjavo prestave, in če je potrebno, določen čas, da se vzpostavi ponovna skladnost s ciklom. |
| Preparazzjoni għat-test | Priprava preskusa |
| Setting tat-tagħbija u tal-inerzja | Nastavitev obremenitve in vztrajnosti |
| It-tagħbija ddeterminata bit-test tal-vettura fit-triq | Obremenitev, določena s preskusom vozila na cesti |
| Id-dajnamometru għandu jkun aġġustat b’tali mod li l-inerzja totali tal-piżijiet li jduru tissimula l-inerzja u forzi oħrajn ta’ tagħbija fit-triq li jaġixxu fuq il-vettura meta tkun qiegħda tinstaq fit-triq. | Dinamometer je nastavljen tako, da skupna vztrajnost vrtečih se mas simulira vztrajnost in druge sile cestne obremenitve, ki delujejo na vozilo, ko se vozi po cesti. |
| Il-mezz li permezz tiegħu tiġi ddeterminata din it-tagħbija huwa deskritt fil-paragrafu 5 ta’ dan l-anness. | Postopki za določanje te obremenitve so opisani v odstavku 5 te priloge. |
| Dajnamometru b’kurva fissa tat-tagħbija: is-simulatur tat-tagħbija għandu jkun aġġustat biex jassorbi s-saħħa eżerċitata fuq ir-roti b’veloċità stabbli ta’ 80 km/h u s-saħħa assorbita f’50 km/h għandha tkun innotata. | Dinamometer s stalno krivuljo obremenitve: simulator obremenitve se nastavi tako, da porabi moč, ki se prenaša na pogonska kolesa vozila pri enakomerni hitrosti 80 km/h, in zapiše se moč, ki se porabi pri 50 km/h. |
| Dajnamometru b’kurva aġġustabbli tat-tagħbija: is-simulatur tat-tagħbija għandu jkun aġġustat biex jassorbi s-saħħa eżerċitata fuq ir-roti b’veloċitajiet stabbli ta’ 120, 100, 80, 60 u 40 u 20 km/h. | Dinamometer z nastavljivo krivuljo obremenitve: simulator obremenitve se nastavi tako, da porabi moč, ki se prenaša na pogonska kolesa vozila pri enakomernih hitrostih 120, 100, 80, 60 in 40 ter 20 km/h. |
| It-tagħbija ddeterminata bil-piż ta’ referenza tal-vettura | Obremenitev, določena z referenčno maso vozila |
| Bil-kunsens tal-fabbrikant jista’ jintuża l-metodu li ġej. | S soglasjem proizvajalca se lahko uporabi naslednja metoda. |
| Il-brejk huwa aġġustat b’tali mod li jassorbi t-tagħbija eżerċitata fuq ir-roti b’veloċità kostanti ta’ 80 km/h, skont it-Tabella 3. | Zavora se nastavi tako, da absorbira vlečno silo, ki deluje na pogonska kolesa pri stalni hitrosti 80 km/h, v skladu s tabelo 3. |
