| Source | Target | | L-aċċellerazzjonijiet għandhom isiru b’tali mod li r-rata ta’ aċċellerazzjoni tkun kemm jista’ jkun kostanti matul l-operazzjoni kollha. | Pospeševanje poteka tako, da je stopnja pospeševanja ves čas preskusa čim bolj enakomerna. |
| Jekk l-aċċellerazzjoni ma tkunx tista’ ssir fil-ħin preskritt, il-ħin żejjed meħtieġ għandu jitnaqqas mill-ħin allokat biex jinbidel il-ger, jekk ikun possibbli, iżda inkella mill-perjodu sussegwenti ta’ veloċità stabbli. | Če pospeševanja ni mogoče izvesti v predpisanem času, se potreben dodatni čas, če je to mogoče, odšteje od časa, predvidenega za menjavo prestave, sicer pa od časa enakomerne hitrosti, ki mu sledi. |
| Gerboksis li jaqilbu b’mod awtomatiku | Samodejni menjalniki |
| Jekk l-aċċellerazzjoni ma tkunx tista’ ssir fil-ħin preskritt, is-selettur tal-ger għandu jaħdem skont il-rekwiżiti għall-gerboksis li jaqilbu b’mod manwali. | Če pospeševanja ni mogoče izvesti v predpisanem času, se prestavna ročica premika skladno z zahtevami za ročne menjalnike. |
| It-tnaqqis fl-aċċellerazzjonijiet kollha taċ-ċiklu urban elementari (l-Ewwel Parti) għandu jsir billi titneħħa s-sieq kompletament minn fuq il-pedala tal-gass, bil-pedala tal-klaċċ tibqa’ magħfusa. | Vsa pojemanja hitrosti pri osnovnem mestnem ciklu (prvi del) se dosežejo s popolnim umikom noge s pedala za plin, pri čemer ostane sklopka vklopljena. |
| Il-klaċċ għandu jintreħa, mingħajr ma jintuża l-gerliver, fuq l-ogħla minn dawn il-veloċitajiet li ġejjin: 10 km/h jew il-veloċità korrispondenti għall-veloċità tal-magna meta ma tkunx fuq ger. | Sklopka se izklopi brez uporabe prestavne ročice pri višji hitrosti od: 10 km/h ali hitrosti, ki ustreza številu vrtljajev motorja v prostem teku. |
| It-tnaqqis fl-aċċellerazzjonijiet kollha taċ-ċiklu extra-urban (it-Tieni Parti) għandu jsir billi s-sieq titneħħa kompletament minn fuq il-pedala tal-gass, bil-klaċċ jibqa’ magħfus. | Vsa pojemanja hitrosti pri izvenmestnem ciklu (drugi del) se dosežejo s popolnim umikom noge s pedala za plin, pri čemer ostane sklopka vklopljena. |
| Il-klaċċ għandu jintreħa, mingħajr ma jintuża l-gerliver, f’veloċità ta’ 50 km/h għall-aħħar tnaqqis fl-aċċellerazzjoni. | Pri hitrosti 50 km/h se za zadnje pojemanje hitrosti sklopka izklopi brez uporabe prestavne ročice. |
| Jekk il-perjodu ta’ tnaqqis fl-aċċellerazzjoni jkun itwal minn dak preskritt għall-fażi korrispondenti, għandhom jintużaw il-brejkijiet tal-vettura sabiex tkun tista’ tintlaħaq il-konformità maż-żamma tal-ħin taċ-ċiklu. | Če je čas pojemanja hitrosti daljši od predpisanega za ustrezno fazo, se za ohranjanje predvidenega časovnega poteka preskusa uporabijo zavore vozila. |
| Jekk il-perjodu ta’ tnaqqis fl-aċċellerazzjoni jkun iqsar minn dak preskritt għall-fażi korrispondenti, iż-żamma tal-ħin taċ-ċiklu teoretiku għandha tinġieb lura permezz ta’ veloċità kostanti jew permezz ta’ perjodu ta’ tħaddim mhux fuq ger li jitħallat fl-operazzjoni li ġejja. | Če je čas pojemanja hitrosti krajši od predpisanega za ustrezno fazo, se čas teoretičnega cikla vzpostavi tako, da se čas enakomerne hitrosti ali prostega teka združi z naslednjo delovno stopnjo. |
| Fl-aħħar tal-perjodu tat-tnaqqis fl-aċċellerazzjoni (twaqqif tal-vettura fuq ir-rollers) taċ-ċiklu urban elementari (l-Ewwel Parti) il-gerijiet għandhom jitqiegħdu f’pożizzjoni newtrali u bil-klaċċ magħfus. | Ob koncu pojemanja hitrosti (ustavitev vozila na valjih) pri osnovnem mestnem ciklu (prvi del) se menjalnik prestavi v prosti tek in vklopi sklopka. |
| Veloċitajiet stabbli | Enakomerne hitrosti |
| “L-ippumpjar” jew l-għeluq tat-throttle għandu jiġi evitat meta ssir il-bidla mill-aċċellerazzjoni għall-veloċità stabbli li ġejja. | Pri prehodu s pospeševanja na naslednjo enakomerno hitrost se je treba izogibati „stalnemu pritiskanju in spuščanju pedala za plin“ ali zapiranju lopute za plin. |
| Għandhom jintlaħqu perjodi ta’ veloċità kostanti billi l-aċċelleratur jinżamm f’pożizzjoni fissa. | Obdobja enakomerne hitrosti se dosežejo z držanjem pedala za plin v stalni legi. |
| Teħid ta’ kampjuni | Vzorčenje |
| It-teħid tal-kampjuni (BS) għandu jibda qabel jew meta tinbeda l-proċedura tal-istartjar tal-magna u jagħlaq mat-tmiem tal-perjodu finali ta’ tħaddim mhux fuq ger fiċ-ċiklu extra-urban (it-Tieni Parti, tmiem tat-teħid tal-kampjuni (ES)) jew, fil-każ tat-test tat-Tip VI, mat-tmiem tal-perjodu finali ta’ tħaddim mhux fuq ger tal-aħħar ċiklu urban elementari (l-Ewwel Parti). | Vzorčenje se začne (BS) pred začetkom ali ob začetku postopka zagona motorja in se konča ob zaključku zadnjega prostega teka v izvenmestnem ciklu (drugi del, konec vzorčenja (ES)) ali pri preskusu tipa VI ob zaključku zadnjega prostega tekazadnjega osnovnega mestnega cikla (prvi del). |
| Waqt it-test, il-veloċità tiġi rrekordjata meta mqabbla mal-ħin jew tinġabar permezz ta’ sistema li tikseb id-dejta sabiex ikun jista’ jiġi evalwat kemm saru b’mod korrett iċ-ċikli. | Med preskusom se hitrost zapisuje glede na čas ali se zapiše iz sistema za zbiranje podatkov, da se lahko oceni pravilnost opravljenih ciklov. |
| Il-partikuli għandhom jitkejlu kontinwament fis-sistema tat-teħid ta’ kampjuni ta’ partikuli. | Delci se merijo neprekinjeno v sistemu za vzorčenje delcev. |
| Il-konċentrazzjonijiet medji għandhom jiġu ddeterminati permezz tal-integrazzjonitas-sinjali tal-analizzatur tul iċ-ċiklu tat-test. | Povprečne koncentracije se določijo z integriranjem signalov analizatorja skozi celotni preskusni cikel. |
| Il-proċeduri wara t-test | Postopki po preskusu |
| L-iċċekkjar tal-analizzatur tal-gass | Preverjanje analizatorja plina |
| Għandu jiġi ċċekkjat il-qari tal-gass żero u tal-gass span tal-analizzaturi użati għall-kejl kontinwu. | Preveri se odčitek ničelnega in kalibrirnega plina analizatorjev, uporabljenih za neprekinjeno merjenje. |
| It-test għandu jitqies bħala aċċettabbli jekk id-differenza bejn ir-riżultati ta’ qabel it-test u dawk ta’ wara t-test tkun inqas minn 2 fil-mija tal-valur tal-gass span. | Test se šteje za sprejemljivega, če je razlika med rezultati pred preskusom in po preskusu manj kot 2 % vrednosti kalibrirnega plina. |
| Il-kejl tal-filtru tal-partikuli separati | Tehtanje filtra za delce |
| Il-filtri ta’ referenza għandhom jintiżnu fi żmien 8 sigħat mill-kejl tal-filtru tat-test. | Referenčni filtri se stehtajo v 8 urah po tehtanju preskusnih filtrov. |
| Il-filtru kkontaminat tat-test tal-partikuli separati għandu jittieħed fil-kamra tal-użin fi żmien siegħa wara l-analiżi tal-gassijiet tal-egżost. | Onesnažen preskusni filter delcev se namesti v tehtalno komoro v eni uri po analizi izpušnih plinov. |
| Il-filtru tat-test għandu jiġi kkundizzjonat għal mill-inqas sagħtejn u għal mhux aktar minn 80 siegħa u mbagħad jintiżen. | Preskusni filter se kondicionira vsaj 2 uri in največ 80 ur, nato pa stehta. |
| Analiżi tal-borża | Analiza vreče |
| Il-gassijiet tal-egżost li jinsabu fil-borża għandhom jiġu analizzati mill-aktar fis possibbli u fi kwalunkwe każ mhux aktar tard minn 20 minuta wara t-tmiem taċ-ċiklu tat-test. | Izpušni plini v zbiralni vreči se analizirajo čim prej in v vsakem primeru najpozneje 20 minut po koncu preskusnega cikla. |
| Qabel l-analiżi ta’ kull kampjun, il-firxa tal-analizzatur li jrid jintuża għal kull sustanza li tniġġes għandha tiġi ssettjata għal żero bil-gass żero addattat. | Pred vsako analizo vzorca je treba merilno območje analizatorja, uporabljenega za vsako onesnaževalo, z ustreznim ničelnim plinom nastaviti na ničlo. |
| L-analizzaturi għandhom imbagħad jiġu ssettjati għall-kurvi tal-kalibrar permezz ta’ gassijiet span ta’ konċentrazzjonijiet nominali ta’ 70 sa 100 fil-mija tal-firxa. | Analizatorji se nato nastavijo na kalibracijske krivulje z uporabo kalibrirnih plinov, ki imajo nazivne koncentracije od 70 do 100 % celotnega razpona. |
| Is-settings żero tal-analizzaturi għandhom imbagħad jiġu ċċekkjati mill-ġdid: jekk kwalunkwe qari jvarja b’aktar minn 2 fil-mija tal-firxa minn dak stipulat fil-paragrafu 6.5.3.2 ta’ hawn fuq, il-proċedura għandha tiġi mtennija għal dak l-analizzatur. | Nato se ponovno preverijo ničelne vrednosti na analizatorjih. Če odčitana vrednost za več kot 2 % obsega skale odstopa od razpona iz odstavka 6.5.3.2 zgoraj, se za ta analizator postopek ponovi. |
| Il-kampjuni għandhom imbagħad jiġu analizzati. | Nato se vzorci analizirajo. |
| Wara l-analiżi, il-punti żero u span għandhom jiġu ċċekkjati mill-ġdid permezz tal-istess gassijiet. | Po analizi se z istimi plini ponovno preverijo ničelne točke in točke za določitev merilnega območja. |
| Jekk dawn il-kontrolli mill-ġdid huma fi ħdan ±2 fil-mija ta’ dawk fil-paragrafu 6.5.3.3 ta’ hawn fuq, l-analiżi għandha titqies bħala aċċettabbli. | Če to ponovno preverjanje vrednosti ne odstopa za več kot ±2 % od tistih iz odstavka 6.5.3.3 zgoraj, se analiza šteje za sprejemljivo. |
| Fil-punti kollha f’dan il-paragrafu, ir-rati tal-fluss u l-pressjonijiet tal-gassijiet differenti għandhom ikunu l-istess bħal dawk li jintużaw waqt il-kalibrar tal-analizzaturi. | Na vseh točkah v tem odstavku so stopnje pretoka in tlaki različnih plinov enaki uporabljenim pri kalibraciji analizatorjev. |
| Il-figura adottata għall-kontenut tal-gassijiet f’kull waħda mis-sustanzi li jniġġsu mkejla għandha tkun dik li nqrat wara l-istabbilizzazzjoni tat-tagħmir tal-kejl. | Veljavna vrednost, ki kaže vsebnost plinov v vsakem od izmerjenih onesnaževal, je tista, ki se na merilni napravi odčita po stabilizaciji. |
| Il-piż tal-emissjonijiet tal-idrokarbonji tal-magni li jaħdmu bil-kompressjoni għandu jiġi kkalkulat mill-qari integrat HFID, ikkoreġut għall-fluss varjabbli, jekk ikun hemm bżonn, kif muri fil-paragrafu 6.6.6 ta’ hawn taħt. | Mase emisij ogljikovodikov pri motorjih na kompresijski vžig se izračunajo iz integrirane vrednosti, odčitane na HFID, po potrebi popravljene zaradi spreminjanja pretoka, kakor je prikazano v odstavku 6.6.6 spodaj. |
| Kalkolazzjoni tal-emissjonijiet | Izračun emisij |
| Determinazzjoni tal-volum | Ugotavljanje prostornine |
| Il-kalkolu tal-volum meta jintuża mekkaniżmu li jvarja n-nuqqas ta’ konċentrazzjoni b’kontroll tal-fluss kostanti permezz ta’ fetħa jew venturi. | Izračun prostornine, kadar se uporablja naprava za spremenljivo redčenje z regulatorjem za zagotavljanje stalnega pretoka z zaslonko ali venturijevo cevjo. |
| Irreġistra kontinwament il-parametri li juru l-fluss volumetriku, u kkalkula l-volum totali għat-tul kollu tat-test. | Parametri, ki kažejo volumenski pretok, se stalno zapisujejo in izračuna se skupna prostornina med celotnim trajanjem preskusa. |
| Kalkolazzjoni tal-volum meta tintuża pompa b’ċaqliq pożittiv | Izračun prostornine pri uporabi črpalke s prisilnim pretokom za natančno odvzemanje vzorcev. |
| Il-volum tal-gass tal-egżost li tilef fil-konċentrazzjoni mkejjel f’sistemi magħmula minn pompa b’ċaqliq pożittiv jiġi kkalkulat permezz tal-formula li ġejja: | Prostornina razredčenega izpušnega plina, merjenega pri sistemih s črpalko s prisilnim pretokom za natančno odvzemanje vzorcev, se izračuna z naslednjo enačbo: |
| V il-volum tal-gass li tilef fil-konċentrazzjoni mfisser f’litri għal kull test (qabel it-tiswija), | V prostornina razredčenega plina, izražena v litrih, na preskus (pred popravkom), |
| il-volum tal-gass imwassal permezz tal-pompa b’ċaqliq pożittiv f’kundizzjonijiet tat-test imfissra f’litri għal kull dawra, | prostornina plina, ki ga je pri preskusnih pogojih prenesla črpalka s prisilnim pretokom za natančno odvzemanje vzorcev, v litrih na vrtljaj, |
| N in-numru ta’ dawriet għal kull test. | N število vrtljajev na preskus. |
| Korrezzjoni tal-Volum għal Kundizzjonijiet Standard | Popravek prostornine glede na standardne pogoje |
| Il-volum tal-gass tal-egżost li tilef fil-konċentrazzjoni jiġi kkoreġut permezz tal-formula li ġejja: | Prostornina razredčenih izpušnih plinov se popravi z naslednjo enačbo: |
| il-pressjoni barometrika fil-kamra tat-test f’kPa, | zračni tlak v preskusnem prostoru v kPa, |
| il-vakwu fid-daħla tal-pompa b’ċaqliq pożittiv f’kPa relattiv għall-pressjoni barometrika ambjentali, | podtlak na vstopni odprtini črpalke s prisilnim pretokom za natančno odvzemanje vzorcev v kPa glede na zračni tlak okolice, |
| it-temperatura medja tal-gasstal-egżost li tilef fil-konċentrazzjoni li jidħol fil-pompa b’ċaqliq pożittiv waqt it-test (K). | povprečna temperatura razredčenih izpušnih plinov na vstopu v črpalko s prisilnim pretokom za natančno odvzemanje vzorcev med preskusom (K). |
| Il-piż totali tas-sustanzi li jniġġsu tal-gass u tal-partikuli separati li joħorġu | Skupna masa emisij plinastih onesnaževal in delcev, ki onesnažujejo |
| Il-piż M ta’ kull sustanza li tniġġes li tarmi l-vettura waqt it-test għandu jiġi ddeterminat billi jinkiseb it-total tal-konċentrazzjoni volumetrika u tal-volum tal-gass imsemmi, b’attenzjoni xierqa għad-densitajiet li ġejjin taħt il-kundizzjonijiet ta’ referenza msemmija hawn fuq: | Masa M vsakega onesnaževala, ki se sprošča iz vozila med preskusom, se določi z zmnožkom prostorninske koncentracije in prostornine zadevnega plina ob upoštevanju naslednjih gostot pod zgoraj navedenimi referenčnimi pogoji: |
| Fil-każ tal-monossidu tal-karbonju (CO): | za ogljikov monoksid (CO) |
| Fil-każ tal-idrokarbonji: | za ogljikovodike: |
| Għall-petrol (E5) (C1H1,89O0,016) | za bencin (E5) (C1H1,89O0,016) |
| Għad-diżil (B5) (C1H1,86O0,005) | za dizelsko gorivo (B5) (C1Hl,86O0,005) |
| Għal-LPG (CH2,525) | za LPG (CH2,525) |
| Għall-NG/bijometan (C1H4) | za NG/biometan (C1H4) |
