| Source | Target | | K1, K2 = l-ewwel u t-tieni ger imdaħħla, klaċċ mhux magħfus. | K1, K2 = prva ali peta prestava vklopljena, izklopljena sklopka |
| K1, K5 = l-ewwel jew it-tieni ger imdaħħla, klaċċ mhux magħfus. | K1, K5 = prva ali peta prestava vklopljena, izklopljena sklopka |
| Jistgħu jintużaw gerijiet addizzjonali skont ir-rakkomandazzjonijiet tal-fabbrikant jekk il-vettura tkun mgħammra b’tali mod biex tingrana fuq aktar minn ħames gerijiet. | Dodatne prestave se lahko uporabijo po priporočilih proizvajalca, če ima vozilo menjalnik z več kot petimi prestavami. |
| TEST TAT-TIP II | PRESKUS TIPA II |
| (Test tal-emissjoni tal-monossidu tal-karbonju f’veloċità meta ma tkunx fuq ger) | (preskus emisij ogljikovega monoksida v prostem teku) |
| Dan l-anness jiddeskrivi l-proċedura għat-test tat-Tip II imfissra fil-paragrafu 5.3.2 ta’ dan ir-Regolament. | Ta priloga opisuje postopek za preskus tipa II iz odstavka 5.3.2 tega pravilnika. |
| KUNDIZZJONIJIET TAL-KEJL | MERILNI POGOJI |
| Il-fjuwil għandu jkun il-fjuwil ta’ referenza, li l-ispeċifikazzjonijiet tiegħu jinsabu fl-Annessi 10 u 10a ta’ dan ir-Regolament. | Uporabi se referenčno gorivo, katerega specifikacije so v prilogah 10 in 10a k temu pravilniku. |
| Waqt it-test, it-temperatura ambjentali għandha tkun bejn 293 u 303 K (20 u 30 °C). | Med preskusom mora biti temperatura okolja med 293 in 303 K (20 in 30 °C). |
| Il-magna għandha tisħon sakemm tilħaq it-temperaturi kollha tal-mezzi tat-tkessiħ u lubrikazzjoni u l-pressjoni tal-mezzi ta’ lubrikazzjoni jkunu laħqu ekwilibriju. | Motor se ogreva, dokler temperaturi hladilne tekočine in maziva ter tlak maziva ne dosežejo srednje vrednosti. |
| Il-vetturi li jaħdmu jew bil-petrol jew bl-LPG jew NG/bijometanu għandhom jiġu ttestjati bil-fjuwil(s) ta’ referenza użat(i) għat-test tat-Tip I. | Vozila, ki za gorivo uporabljajo bencin ali LPG ali NG/biometan, se preskušajo z referenčnimi gorivi, uporabljenimi za preskus tipa I. |
| Fil-każ ta’ vetturi li għandhom gerboksis li jaħdmu b’mod manwali jew li jaqilbu b’mod semiawtomatiku, it-test għandu jsir bil-gerliver fil-pożizzjoni “newtrali” u bil-klaċċ magħfus. | Pri vozilih z ročnim ali polavtomatskim menjalnikom mora biti prestavna ročica med preskusom v položaju za prosti tek, sklopka pa vklopljena. |
| Fil-każ ta’ dawk il-vetturi li għandhom gerboksis li jaqilbu b’mod awtomatiku, it-test għandu jsir bis-selettur tal-ger jew fil-pożizzjoni “newtrali” jew fil-pożizzjoni tal-“parking”. | Pri vozilih s samodejnim menjalnikom mora biti prestavna ročica med preskusom v položaju za „prosti tek“ ali „parkiranje“. |
| Komponenti biex jaġġustaw il-veloċità meta ma tkunx fuq ger | Sestavni deli za nastavitev vrtilne frekvence v prostem teku |
| Definizzjoni | Opredelitev pojma |
| Għall-finijiet ta’ dan ir-Regolament, “komponenti biex jaġġustaw il-veloċità meta mhux fuq ger” tfisser kontrolli biex ibiddlu l-kundizzjonijiet tal-magna meta ma tkunx fuq ger li tista’ titħaddem faċilment minn mekkanik bl-użu biss tal-għodod deskritti fil-paragrafu 2.5.1.1 t’hawn taħt. | V tem pravilniku „sestavni deli za nastavitev vrtilne frekvence v prostem teku“ pomenijo vzvode za spreminjanje pogojev prostega teka motorja, ki jih lahko mehanik preprosto upravlja z orodji iz odstavka 2.5.1.1 spodaj. |
| B’mod partikolari, mezzi li jikkalibraw il-flussi tal-fjuwil u tal-arja mhumiex meqjusa bħala komponenti li jaġġustaw jekk is-setting tagħhom jitlob li jitneħħew il-waqfiet issettjati, operazzjoni li normalment ma tistax issir ħlief minn mekkanik professjonali. | Zlasti naprave za kalibriranje pretoka goriva in zraka se ne štejejo za nastavitvene sestavne dele, če je za njihovo nastavitev treba odstraniti pritrjena varovala, kar lahko ponavadi opravijo le ustrezno usposobljeni mehaniki. |
| Għodod li jistgħu jintużaw biex jikkontrollaw il-komponenti li jaġġustaw il-veloċità meta ma tkunx fuq ger: turnaviti (normali jew forma ta’ stilla), spanners (tondi, miftuħa jew li jaġġustaw ruħhom), tnalji, Allen keys. | Orodja, ki se lahko uporabljajo za nastavitve sestavnih delov za nastavitev vrtilne frekvence v prostem teku: izvijači (navadni ali križni), francoski ključi (krožni, odprti ali prilagodljivi), klešče, imbus ključi. |
| Stabbiliment tal-punti ta’ kejl | Določanje merilnih točk |
| L-ewwel għandu jsir il-kejl fis-setting skont il-kundizzjonijiet stipulati mill-fabbrikant; | Najprej se opravi meritev pri nastavitvi, kakor jo je določil proizvajalec. |
| Għal kull komponent ta’ aġġustament b’varjazzjoni kontinwa, għandu jiġi stabbilit numru suffiċjenti ta’ pożizzjonijiet karatteristiċi. | Za vsak sestavni del za nastavitev s stalnim spreminjanjem se določi zadostno število značilnih položajev. |
| Il-kejl tal-kontenut ta’ monossidu tal-karbonju fil-gassijiet tal-egżost għandu jsir għall-pożizzjonijiet kollha possibbli tal-komponenti ta’ aġġustament, iżda għall-komponenti b’varjazzjoni kontinwa għandhom jiġu adottati biss il-pożizzjonijiet imfissra fil-paragrafu 2.5.2.2 t’hawn fuq. | Vsebnost ogljikovega monoksida v izpušnih plinih se izmeri pri vseh možnih položajih sestavnih delov za nastavitev, pri sestavnih delih za nastavitev s stalnim spreminjanjem pa se uporabijo le položaji iz odstavka 2.5.2.2 zgoraj. |
| It-test tat-Tip II għandu jitqies bħala sodisfaċenti jekk jintlaħqu waħda jew iż-żewġ kundizzjonijiet li ġejjin: | Preskus tipa II se šteje za uspešen, če je bil izpolnjen eden ali oba od naslednjih dveh pogojev: |
| L-ebda wieħed mill-valuri mkejla skont il-paragrafu 2.5.2.3 t’hawn fuq ma jaqbeż il-valuri tal-limitu; | nobena vrednost, izmerjena v skladu z odstavkom 2.5.2.3 zgoraj, ne presega mejnih vrednosti; |
| Il-kontenut massimu miksub billi jiġi varjat kontinwament wieħed mill-komponenti ta’ aġġustament filwaqt li l-komponenti l-oħra jinżammu stabbli ma jaqbiżx il-valur tal-limitu, din il-kundizzjoni tintlaħaq għad-diversi taħlitiet ta’ komponenti ta’ aġġustament barra dak li ġie varjat kontinwament. | največja vsebnost, dobljena s stalnim spreminjanjem enega od sestavnih delov za nastavitev, medtem ko se nastavitve drugih sestavnih delov ne spreminjajo, ne presega mejne vrednosti, pri čemer je ta pogoj izpolnjen za različne kombinacije sestavnih delov za nastavitev, razen tistih, ki so se stalno spreminjali. |
| Il-pożizzjonijiet possibbli tal-komponenti ta’ aġġustament għandhom ikunu limitati: | Možni položaji sestavnih delov za nastavitev so omejeni: |
| minn naħa, mill-akbar fost iż-żewġ valuri li ġejjin: l-aktar veloċità baxxa ta’ tħaddim mhux fuq ger li tista’ tilħaq il-magna; il-veloċità rrikkmandata mill-fabbrikant, tnaqqas minnha 100 dawra kull minuta; | po eni strani z večjo od naslednjih dveh vrednosti: najmanjša vrtilna frekvenca v prostem teku, ki jo lahko doseže motor; vrtilna frekvenca, ki jo priporoča proizvajalec, minus 100 vrtljajev na minuto; |
| min-naħa l-oħra, mill-iżgħar wieħed fost it-tliet valuri li ġejjin: | po drugi strani z najmanjšo od naslednjih treh vrednosti: |
| L-ogħla veloċità li l-magna tista’ tilħaq bl-attivazzjoni tal-komponenti tal-veloċità tat-tħaddim mhux fuq ger; | največja vrtilna frekvenca v prostem teku, ki jo lahko doseže motor z vklopom sestavnih delov za prosti tek; |
| Il-veloċità rrikkmandata mill-fabbrikant, flimkien ma’ 250 dawra kull minuta; | vrtilna frekvenca, ki jo priporoča proizvajalec, plus 250 vrtljajev na minuto; |
| Il-veloċità li biha jaqtgħu l-klaċċis awtomatiċi. | vrtilna frekvenca samodejnih sklopk. |
| Barra minn hekk, is-settings li ma jkunux kompatibbli mat-tħaddim sew tal-magna m’għandhomx jiġu adottati bħala settings tal-kejl. | Razen tega se nastavitve, ki niso združljive s pravilnim delovanjem motorja, ne smejo sprejeti kot merilne nastavitve. |
| B’mod partikolari, meta l-magna tkun mgħammra b’diversi karburaturi, il-karburaturi kollha għandu jkollhom l-istess setting. | Zlasti kadar je motor opremljen z več uplinjači, morajo biti vsi uplinjači nastavljeni enako. |
| TEĦID TA’ KAMPJUNI TAL-GASSIJIET | VZORČENJE PLINOV |
| Is-sonda kampjunarja għandha tiddaħħal fil-pajp tal-egżost sa fond ta’ mill-inqas 300 mm fil-pajp li jgħaqqad l-egżost mal-borża kampjunarja u qrib kemm jista’ jkun tal-egżost. | Sonda za vzorčenje se namesti v izpušno cev v globino najmanj 300 mm v cev, ki povezuje izpuh vozila z vrečo za zbiranje vzorcev, in čim bližje izpuhu. |
| Il-konċentrazzjoni f’CO (CCO) u CO2 (CCO2) għandha tiġi determinata mill-qari jew ir-reġistrazzjonijiet tal-istrument tal-kejl, permezz ta’ kurvi tal-kalibrar adattati. | Koncentracija CO (CCO) in CO2 (CCO2) se ugotovi iz odčitkov ali zapisov na merilnih instrumentih z ustreznimi kalibracijskimi krivuljami. |
| Il-konċentrazzjoni kkoreġuta għall-monossidu tal-karbonju fir-rigward tal-magni four-stroke hija: | Popravljena koncentracija ogljikovega monoksida za štiritaktne motorje je: |
| (vol. perċentwali) | (% vol.) |
| Il-konċentrazzjoni f’CCO (ara l-paragrafu 3.2) imkejla skont il-formuli li hemm fil-paragrafu 3.3 m’hemmx għalfejn tiġi kkoreġuta jekk it-total tal-konċentrazzjonijiet imkejla (CCO + CCO2) għall-magni four-stroke jkun mill-anqas: | Koncentracije CCO (glej odstavek 3.2), izmerjene po enačbah iz odstavka 3.3, ni treba popravljati, če je za štiritaktne motorje skupna vsota izmerjenih koncentracij (CCO + CCO2) najmanj: |
| Għall-petrol 15 fil-mija | pri bencinu 15 % |
| Għal-LPG 13,5 fil-mija | pri LPG13,5 % |
| Għan-NG/bijometanu 11,5 fil-mija | pri NG/biometanu 11,5 % |
| TEST TAT-TIP III | PRESKUS TIPA III |
| (Verifika tal-emissjonijiet tal-gassijiet tal-crankcase) | (preverjanje emisij plinov iz bloka motorja) |
| Dan l-anness jiddeskrivi l-proċedura għat-Test tat-Tip III imfisser fil-paragrafu 5.3.3 ta’ dan ir-Regolament. | Ta priloga opisuje postopek za preskus tipa III iz odstavka 5.3.3 tega pravilnika. |
| It-test tat-Tip III għandu jsir fuq vettura mgħammra b’magna positive-ignition, li tkun ġiet sottoposta għat-test tat-Tip I u tat-Tip II, kif applikabbli. | Preskus tipa III se opravi na vozilu z motorjem na prisilni vžig, na katerem je že bil opravljen preskus tipa I ali tipa II. |
| Il-magni ttestjati għandhom jinkludu magni li ma jnixxux għajr dawk iddisinjati b’mod li anki tnixxija żgħira tista’ tikkawża ħsarat mhux aċċettabbli fit-tħaddim (bħal magni flat-twin). | Preskusiti je treba tudi motorje, ki ne puščajo, razen tistih, pri katerih lahko že najmanjše puščanje povzroči nesprejemljive napake v delovanju (kot so flat-twin motorji). |
| It-tħaddim mhux fuq ger għandu jiġi regolat b’konformità mar-rakkomandazzjonijiet tal-fabbrikant. | Prosti tek se uravnava po priporočilih proizvajalca. |
| Il-kejl għandu jsir fit-tliet settijiet ta’ kundizzjonijiet li ġejjin ta’ tħaddim tal-magna: | Merjenje se izvaja pri naslednjih treh sklopih pogojev delovanja motorja: |
| Numru tal-Kundizzjoni | Pogoj |
| Veloċità tal-vettura (km/h) | Hitrost vozila (km/h) |
| 50 ± 2 (fuq it-tielet ger jew “sewqan”) | 50 ± 2 (v tretji prestavi ali položaju „D“) |
| Is-saħħa li jassorbi l-brejk | Moč, ki jo absorbirajo zavore |
| Xejn | Nič |
| Dik li tikkorrispondi mas-setting għat-test tat-Tip I f’50 km/h | Tista, ki ustreza nastavitvi za preskus tipa I pri 50 km/h |
| Dik għall-kundizzjonijiet Nru 2, immultiplikata b’fattur ta’ 1,7 | Tista, ki ustreza pogojem št. 2, pomnoženim s faktorjem 1,7 |
| METODU TAT-TEST | PRESKUSNA METODA |
| Għall-kundizzjonijiet tat-tħaddim kif elenkati fil-paragrafu 3.2 hawn fuq, għandu jiġi ċċekkjat kemm hu affidabbli l-mod kif qed taħdem is-sistema ta’ ventilazzjoni tal-crankcase. | Za pogoje delovanja iz odstavka 3.2 zgoraj se preveri zanesljivo delovanje prezračevalnega sistema v bloku motorja. |
| METODU TA’ VERIFIKA TAS-SISTEMA TA’ VENTILAZZJONI TAL-CRANKCASE | METODA PREVERJANJA PREZRAČEVALNEGA SISTEMA V BLOKU MOTORJA |
| L-aperturi tal-magna għandhom jitħallew kif instabu. | Odprtine motorja ostanejo v prvotnem stanju. |
