| Source | Target | | Waqt it-test tat-Tip I, il-vettura għandha tuża petrol biss għal massimu ta’ 60 sekonda meta tkun qiegħda topera f’modalità tal-gass. | med preskusom tipa 1 sme vozilo uporabljati bencin največ 60 sekund, ko deluje v načinu na plin. |
| KUNDIZZJONIJIET ĠENERALI | SPLOŠNI POGOJI |
| F’dak il-każ trid issir analiżi tal-fjuwil. | V tem primeru je treba narediti analizo goriva. |
| PROĊEDURA TAT-TEST TAL-EMISSJONIJIET GĦAL VETTURA MGĦAMMRA B’SISTEMA TA’ RIĠENERAZZJONI PERJODIKA | POSTOPEK PRESKUSA EMISIJ ZA VOZILA S SISTEMOM Z REDNO REGENERACIJO |
| Dan l-anness jiddefinixxi d-dispożizzjonijiet speċifiċi fir-rigward tal-approvazzjoni tat-tip ta’ vettura mgħammra b’sistema ta’ riġenerazzjoni perjodika kif imfissra fil-paragrafu 2.20 ta’ dan ir-Regolament. | Ta priloga določa posebne določbe v zvezi s homologacijo vozil s sistemom z redno regeneracijo iz odstavka 2.20 tega pravilnika. |
| AMBITU U FIRXA TAL-APPROVAZZJONI TAT-TIP | PODROČJE UPORABE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE |
| Gruppi ta’ familji ta’ vetturi mgħammra b’sistema ta’ riġenerazzjoni perjodika | Skupine družin vozil s sistemom z redno regeneracijo |
| Il-proċedura tapplika għal vetturi mgħammra b’sistema ta’ riġenerazzjoni perjodika kif imfissra fil-paragrafu 2.20 ta’ dan ir-Regolament. | Postopek se uporablja za vozila s sistemom z redno regeneracijo iz odstavka 2.20 tega pravilnika. |
| Għall-iskop ta’ dan l-anness jistgħu jiġu stabbiliti gruppi ta’ familji ta’ vetturi. | Za namen te priloge se lahko ustanovijo skupine družin vozil. |
| B’dan il-mod, dawk it-tipi ta’ vetturi b’sistemi ta’ riġenerazzjoni, li l-parametri tagħhom deskritti hawn isfel ikunu identiċi, jew fi ħdan it-tolleranzi dikjarati, għandhom jitqiesu li jappartjenu għall-istess familja fir-rigward tal-kejlijiet speċifiċi għas-sistemi definiti ta’ riġenerazzjoni perjodika. | Skladno s tem se za tiste tipe vozil s sistemom z redno regeneracijo, ki imajo enake spodaj opisane parametre, ali v mejah navedenih dovoljenih odstopanj, šteje, da spadajo v isto družino glede na meritve, določene za opredeljene sisteme z redno regeneracijo. |
| Il-parametri identiċi huma: | Enaki parametri so: |
| Magna: | motor: |
| Sistema ta’ riġenerazzjoni perjodika (jiġifieri l-katalizzatur, il-maqbad tal-materja partikulata): | sistem z redno regeneracijo (tj. katalizator, lovilnik delcev): |
| Il-post (temperatura ± 50 °C f’veloċità ta’ 120 km/h jew differenza ta’ 5 fil-mija fit-temperatura/fil-pressjoni massima). | položaj (temperatura ± 50 °C pri 120 km/h ali 5-odstotna razlika od najvišje temperature/tlaka). |
| Tipi ta’ vetturi b’piżijiet ta’ referenza differenti | Tipi vozil z različnimi referenčnimi masami |
| Il-fatturi Ki żviluppati permezz tal-proċeduri f’dan l-anness għall-approvazzjoni tat-tip ta’ vettura b’sistema ta’ riġenerazzjoni perjodika kif imfissra fil-paragrafu 2.20 ta’ dan ir-Regolament, jistgħu jkunu estiżi għal vetturi oħra fil-grupp tal-familja b’piż ta’ referenza fi ħdan iż-żewġ klassijiet ta’ inerzja ekwivalenti ogħla jew xi inerzja ekwivalenti aktar baxxa. | Faktorji Ki iz postopkov iz te priloge za homologacijo tipa vozila s sistemom z redno regeneracijo iz odstavka 2.20 tega pravilnika se lahko razširijo na druga vozila v skupini družin z referenčno maso naslednjih dveh višjih razredov enakovredne vztrajnosti ali katere koli nižje enakovredne vztrajnosti. |
| Il-vettura tista’ tkun mgħammra bi swiċċ li kapaċi jimpedixxi jew jippermetti l-proċess ta’ riġenerazzjoni bil-kundizzjoni li din l-operazzjoni ma jkollhiex effett fuq l-ikkalibrar oriġinali tal-magna. | Vozilo je lahko opremljeno s stikalom, ki lahko prepreči ali omogoči postopek regeneracije, če to delovanje ne vpliva na prvotno kalibracijo motorja. |
| Dan is-swiċċ għandu jkun permess biss biex jipprevjeni r-riġenerazzjoni waqt it-tagħbija tas-sistema ta’ riġenerazzjoni u waqt iċ-ċikli ta’ prekundizzjonar. | To stikalo je dovoljeno le za preprečevanje regeneracije med polnjenjem regeneracijskega sistema in med cikli predkondicioniranja. |
| Madankollu, huwa m’għandux jintuża waqt il-kejl tal-emissjonijiet matul il-fażi ta’ riġenerazzjoni; pjuttost it-test tal-emissjonijiet għandu jsir bl-unità ta’ kontroll tat-Tagħmir Oriġinali tal-Fabbrikant (OEM) mhux mibdula. | Vseeno se ne sme uporabljati med merjenjem emisij v fazi regeneracije; preskus emisij se raje izvaja z nespremenjeno kontrolno enoto proizvajalca originalne opreme (OEM). |
| Kejl tal-emissjonijiet tal-egżost bejn żewġ ċikli fejn isiru fażijiet riġenerattivi | Merjenje emisij izpušnih plinov med dvema cikloma, v katerih se začnejo regeneracijske faze |
| L-emissjonijiet medji bejn il-fażijiet ta’ riġenerazzjoni u waqt it-tagħbija tal-apparat riġenerattiv għandhom jiġu determinati mill-medja aritmetika ta’ diversi ċikli ta’ tħaddim tat-Tip I (jekk aktar minn 2) bejn wieħed u ieħor ekwidistanti minn xulxin jew ċikli ekwivalenti tat-test tal-magna fuq il-bank. | Povprečne emisije med fazami regeneracije in med polnjenjem regeneracijske naprave se določijo z aritmetično sredino več približno enako oddaljenih (če sta več kot 2) voznih ciklov tipa I ali enakovrednih ciklov preskusa motorja na preskusni napravi. |
| Bħala alternattiva, il-fabbrikant jista’ jipprovdi dejta li turi li l-emissjonijiet jibqgħu kostanti (± 15 fil-mija) bejn il-fażijiet ta’ riġenerazzjoni. | Druga možnost je, da proizvajalec zagotovi podatke, ki kažejo, da emisije med fazami regeneracije ostanejo konstantne (± 15 %). |
| Il-proċess tat-tagħbija u l-istabbiliment ta’ Ki għandhom isiru waqt iċ-ċiklu tat-tħaddim tat-Tip I, fuq dinamometru tax-xażi jew fuq bank tat-test tal-magna permezz ta’ ċiklu tat-test ekwivalenti. | Postopek polnjenja in določitev Ki se opravi med voznim ciklom tipa I na dinamometru ali preskusni napravi za motor, ki uporablja enakovredni preskusni cikel. |
| Dawn iċ-ċikli jistgħu jsiru b’mod kontinwu (jiġifieri mingħajr ma jkun hemm bżonn li l-magna tintefa bejn iċ-ċikli). | Ti cikli lahko potekajo neprekinjeno (tj. med cikli ni treba izklopiti motorja). |
| Wara kwalunkwe numru ta’ ċikli lesti, il-vettura tista’ titneħħa minn fuq id-dinamometru tax-xażi, u t-test jitkompla aktar tard. | Po katerem koli zaključenem ciklu se vozilo lahko odstrani z dinamometra in preskus se lahko nadaljuje pozneje. |
| In-numru ta’ ċikli (D) bejn żewġ ċikli fejn isiru l-fażijiet ta’ riġenerazzjoni, in-numru ta’ ċikli li matulhom isiru l-kejlijiet tal-emissjonijiet (n), u kull kejl tal-emissjonijiet (M′sij) għandhom jiġu rrappurtati fl-Anness 1, partiti 4.2.11.2.1.10.1. sa 4.2.11.2.1.10.4 jew 4.2.11.2.5.4.1. sa 4.2.11.2.5.4.4. kif applikabbli. | Število ciklov (D) med dvema cikloma, v katerih se začne faza regeneracije, število ciklov, med katerimi so opravljena merjenja emisij (n), in vsako merjenje emisij (M’sij) se sporočijo v točkah 4.2.11.2.1.10.1 do 4.2.11.2.1.10.4 ali 4.2.11.2.5.4.1 do 4.2.11.2.5.4.4 Priloge 1, kot je primerno. |
| Kejl tal-emissjonijiet waqt ir-riġenerazzjoni | Merjenje emisij med regeneracijo |
| Il-preparazzjoni tal-vettura, jekk meħtieġa, għat-test tal-emissjonijiet waqt fażi ta’ riġenerazzjoni, tista’ ssir permezz taċ-ċikli ta’ preparazzjoni fil-paragrafu 6.3 tal-Anness 4a jew ċikli ekwivalenti tat-test tal-magna fuq bank, skont il-proċedura tat-tagħbija magħżula fil-paragrafu 3.1.2 aktar ‘il fuq. | Priprava vozila za preskus emisij med fazo regeneracije, če se priprava zahteva, se lahko zaključi s pripravljalnimi cikli iz odstavka 6.3 Priloge 4a ali enakovrednimi cikli preskusa motorja na preskusni napravi, odvisno od izbranega postopka polnjenja iz odstavka 3.1.2 zgoraj. |
| Il-kundizzjonijiet tat-test u tal-vettura għat-test tat-Tip I deskritt fl-Anness 4a japplikaw qabel ma jsir l-ewwel test validu tal-emissjonijiet. | Preskusni pogoji in pogoji za vozilo za preskus tipa I iz Priloge 4a veljajo, preden se izvede prvi veljavni preskus emisij. |
| Ir-riġenerazzjoni ma tistax isseħħ waqt il-preparazzjoni tal-vettura. | Regeneracija se ne sme začeti med pripravo vozila. |
| Dan jista’ jkun assigurat permezz ta’ wieħed mill-metodi li ġejjin: | To se lahko zagotovi na enega od naslednjih načinov: |
| Tista’ titwaħħal sistema riġenerattiva “finta” jew sistema għaċ-ċikli ta’ prekundizzjonar. | za cikle predkondicioniranja se lahko vgradi „navidezni“ sistem z regeneracijo ali delni sistem; |
| Kwalunkwe metodu ieħor maqbul bejn il-fabbrikant u l-awtorità tal-approvazzjoni tat-tip. | na kateri koli drug način, za katerega se dogovorita proizvajalec in homologacijski organ. |
| Għandu jsir test tal-emissjonijiet tal-egżost bi startjar kiesaħ li jinkludi proċess ta’ riġenerazzjoni skont iċ-ċiklu ta’ tħaddim tat-Tip I, jew ċiklu ekwivalenti ta’ test tal-magna fuq bank. | Preskus emisij izpušnih plinov po hladnem zagonu, vključno s postopkom regeneracije, se izvaja v skladu z voznim ciklom tipa I ali enakovrednim ciklom preskusa motorja na preskusni napravi. |
| Jekk it-testijiet tal-emissjonijiet bejn iż-żewġ ċikli fejn iseħħu l-fażijiet tar-riġenerazzjoni jsiru f’test tal-magna fuq bank, it-test tal-emissjonijiet flimkien mal-fażi tar-riġenerazzjoni għandhom jitwettqu wkoll f’test tal-magna fuq bank. | Če se preskusi emisij med dvema cikloma, v katerih se začne faza regeneracije, izvajajo na preskusni napravi za motor, se tudi preskus emisij, vključno s fazo regeneracije, izvaja na preskusni napravi za motor. |
| Jekk il-proċess tar-riġenerazzjoni jkun jeħtieġ aktar minn ċiklu wieħed ta’ tħaddim, għandhom immedjatament isiru ċiklu/i tat-test suċċessivi, mingħajr ma tintefa l-magna, sakemm tinkiseb riġenerazzjoni kompleta (għandu jitlesta kull ċiklu). | Če postopek regeneracije zahteva več kot en vozni cikel, se brez izklopa motorja takoj prevozi/prevozijo naknaden/naknadni preskusni cikel/cikli, dokler ni opravljena celotna regeneracija (vsak cikel je zaključen). |
| Il-ħin meħtieġ biex jinbeda test ġdid għandu jkun qasir kemm jista’ jkun (eż. bidla tal-filtru tal-materja partikolari). | Čas za pripravo novega preskusa mora biti čim krajši (npr. menjava filtra za delce). |
| Il-magna trid tintefa matul dan il-perjodu. | V tem času mora biti motor izklopljen. |
| Il-valuri tal-emissjonijiet waqt ir-riġenerazzjoni (Mri) għandhom jiġu kkalkulati skont l-Anness 4a, il-paragrafu 6.6. | Vrednosti emisij med regeneracijo (Mri) se izračunajo v skladu z odstavkom 6.6 Priloge 4a. |
| Għandu jittieħed in-numru ta’ ċikli ta’ tħaddim (d) imkejjel għal riġenerazzjoni kompleta. | Število voznih ciklov (d), izmerjeno za celotno regeneracijo, se zapiše. |
| Kalkolu tal-emissjonijiet imħallta tal-egżost ta’ sistema riġenerattiva waħda | Izračun skupnih emisij izpušnih plinov enega samega regeneracijskega sistema |
| Fejn għal kull sustanza li tniġġes (i) ikkunsidrata: | kjer je za vsako obravnavano onesnaževalo (i): |
| il-piż tal-emissjonijiet tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km fuq ċiklu ta’ tħaddim tat-Tip I (jew ċiklu ekwivalenti tat-test tal-magna fuq bank) mingħajr riġenerazzjoni, | masa emisije onesnaževala (i) v g/km skozi en vozni cikel tipa I (ali enakovreden cikel preskusa motorja na preskusni napravi) brez regeneracije, |
| il-piż tal-emissjonijiet tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km fuq ċiklu wieħed ta’ tħaddim tat-Tip I (jew ċiklu ekwivalenti tat-test tal-magna fuq bank) waqt ir-riġenerazzjoni (jekk d>1, l-ewwel test tat-Tip I isir kiesaħ, u ċ-ċikli sussegwenti jsiru sħan), | masa emisije onesnaževala (i) v g/km skozi en vozni cikel tipa I (ali enakovreden cikel preskusa motorja na preskusni napravi) med regeneracijo (če n>1, se prvi preskus tipa I opravi hladen, naknadni cikli pa topli), |
| il-piż tal-emissjonijiet tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km mingħajr riġenerazzjoni, | masa emisije onesnaževala (i) v g/km brez regeneracije, |
| il-piż tal-emissjonijiet tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km waqt ir-riġenerazzjoni, | masa emisije onesnaževala (i) v g/km med regeneracijo, |
| il-piż tal-emissjonijiet tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km, | masa emisije onesnaževala (i) v g/km, |
| n in-numru ta’ punti tat-test li fihom isir il-kejl tal-emissjonijiet (ċikli tat-tħaddim tat-Tip I jew ċikli ekwivalenti tat-test tal-magna fuq bank) bejn żewġ ċikli fejn iseħħu l-fażijiet riġenerattivi, ≥ 2, | n število preskusnih točk, na katerih se opravijo merjenja emisij (vozni cikli tipa I ali enakovredni cikli preskusa motorja na preskusni napravi) med dvema cikloma, v katerih se začnejo regeneracijske faze, ≥ 2 |
| d in-numru ta’ ċikli ta’ tħaddim meħtieġa għar-riġenerazzjoni, | d število voznih ciklov, potrebnih za regeneracijo, |
| D in-numru ta’ ċikli ta’ tħaddim bejn żewġ ċikli fejn iseħħu l-fażijiet riġenerattivi. | D število voznih ciklov med dvema cikloma, v katerih se začne regeneracijska faza. |
| Għal illustrazzjoni eżemplari tal-parametri tal-kejl ara l-Figura 8/1. | Za vzorčno ponazoritev parametrov merjenja glej sliko 8/1. |
| Parametri mkejla waqt it-test tal-emissjonijiet waqt u bejn iċ-ċikli fejn isseħħ ir-riġenerazzjoni (eżempju skematiku, l-emissjonijiet waqt “D” jistgħu jiżdiedu jew jonqsu) | Parametri, izmerjeni med preskusom emisij med cikli, v katerih se začne regeneracija, in med temi cikli (shematski prikaz, emisije med „D“ se lahko povečujejo ali zmanjšujejo) |
| Kalkolu tal-fattur ta’ riġenerazzjoni K għal kull sustanza li tniġġes (i) ikkunsidrata | Izračun faktorja regeneracije K za vsako obravnavano onesnaževalo (i) |
| Ir-riżultati Msi, Mpi u Ki għandhom jiġu rreġistrati fir-rapport tat-test mogħti mis-Servizz Tekniku. | Rezultati Msi, Mpi in Ki se zapišejo v poročilo o preskusu, ki ga predloži tehnična služba. |
| Ki jista’ jiġi stabbilit billi titlesta sekwenza waħda. | Ki se lahko določi po koncu posameznega zaporedja. |
| Kalkolu tal-emissjonijiet imħallta tal-egżost ta’ sistemi multipli ta’ riġenerazzjoni perjodika | Izračun skupnih emisij izpušnih plinov več sistemov za redno regeneracijo |
| il-piż medju tal-emissjonijiet tal-avvenimenti kollha k tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km mingħajr riġenerazzjoni, | povprečna masa emisije vseh dogodkov k onesnaževala (i) v g/km brez regeneracije, |
| il-piż medju tal-emissjonijiet tal-avvenimenti kollha k tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km waqt ir-riġenerazzjoni, | povprečna masa emisije vseh dogodkov k onesnaževala (i) v g/km med regeneracijo, |
| il-piż medju tal-emissjonijiet tal-avvenimenti kollha k tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km, | povprečna masa emisije vseh dogodkov k onesnaževala (i) v g/km, |
| il-piż medju tal-emissjonijiet tal-avveniment k tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km mingħajr riġenerazzjoni, | povprečna masa emisije dogodka k onesnaževala (i) v g/km brez regeneracije, |
