| Source | Target | | il-piż medju tal-emissjonijiet tal-avveniment k tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km waqt ir-riġenerazzjoni, | povprečna masa emisije dogodka k onesnaževala (i) v g/km med regeneracijo, |
| il-piż tal-emissjonijiet tal-avveniment k tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km fuq ċiklu wieħed ta’ tħaddim tat-Tip I (jew ċiklu ekwivalenti ta’ test tal-magna fuq bank) mingħajr riġenerazzjoni mkejjel fil-punt j; 1 ≤ j ≤ nk, | masa emisije dogodka k onesnaževala (i) v g/km skozi en vozni cikel tipa I (ali enakovreden cikel preskusa motorja na preskusni napravi) brez regeneracije, merjena na točki j; 1 ≤ j ≤ nk, |
| il-piż tal-emissjonijiet tal-avveniment k tas-sustanza li tniġġes (i) f’g/km fuq ċiklu wieħed ta’ tħaddim tat-Tip I (jew ċiklu ekwivalenti ta’ test tal-magna fuq bank) waqt riġenerazzjoni (meta j>1, l-ewwel test tat-Tip I isir kiesaħ, u ċ-ċikli sussegwenti jsiru sħan) imkejjel fiċ-ċiklu tat-tħaddim j; 1 ≤ j ≤ nk, | masa emisije dogodka k onesnaževala (i) v g/km skozi en vozni cikel tipa I (ali enakovreden cikel preskusa motorja na preskusni napravi) med regeneracijo (ko j>1, se prvi preskus tipa I opravi hladen, naknadni cikli pa topli), merjena pri voznem ciklu j; 1 ≤ j ≤ nk, |
| in-numru ta’ punti tat-test li fihom isir il-kejl tal-emissjonijiet (ċikli tat-tħaddim tat-Tip I jew ċikli ekwivalenti tat-test tal-magna fuq bank) bejn żewġ ċikli fejn iseħħu l-fażijiet riġenerattivi, ≥ 2, | število preskusnih točk dogodka k, na katerih se opravijo merjenja emisij (vozni cikli tipa I ali enakovredni cikli preskusa motorja na preskusni napravi) med dvema cikloma, v katerih se začnejo regeneracijske faze, ≥ 2 |
| in-numru ta’ ċikli tat-tħaddim tal-avveniment k meħtieġa għar-riġenerazzjoni, | število voznih ciklov dogodka k, potrebnih za regeneracijo, |
| in-numru ta’ ċikli tat-tħaddim tal-avveniment k bejn żewġ ċikli fejn iseħħu fażijiet riġenerattivi. | število voznih ciklov dogodka k med dvema cikloma, v katerih se začnejo regeneracijske faze. |
| Għal illustrazzjoni tal-parametri tal-kejl ara l-Figura 8/2 (hawn isfel) | Za ponazoritev parametrov merjenja glej sliko 8/2 (spodaj) |
| Parametri mkejla matul it-test tal-emissjonijiet waqt u bejn iċ-ċikli fejn isseħħ ir-riġenerazzjoni (eżempju skematiku) | Parametri, izmerjeni med preskusom med cikli, v katerih se začne regeneracija (shematski prikaz) |
| Għal aktar dettalji tal-proċess skematiku ara l-Figura 8/3 | Za več podrobnosti shematičnega procesa glej sliko 8/3 |
| Għall-applikazzjoni ta’ każ sempliċi u realistiku, id-deskrizzjoni li ġejja tagħti spjegazzjoni dettaljata tal-eżempju skematiku muri fil-Figura 8/3 hawn fuq: | Za uporabo enostavnega in stvarnega primera naslednji opis podaja podrobno razlago shematskega prikaza na sliki 8/3 zgoraj: |
| avvenimenti riġenerattivi, ekwidistanti, emissjonijiet simili (± 15 fil-mija) minn avveniment għal avveniment | regenerativni, enakomerno razporejeni dogodki, podobne emisije ((± 15 %) od dogodka do dogodka |
| l-avveniment tat-tneħħija tal-kubrit (tneħħija tal-(SO2) jinbeda qabel tinstab influwenza tal-kubrit fuq l-emissjonijiet (± 15 fil-mija tal-emissjonijiet imkejla) u f’dan l-eżempju għal raġuni eżotermika flimkien mal-aħħar avveniment ta’ riġenerazzjoni DPF imwettaq. | razžvepljevanje (odstranjevanje SO2) se začne, preden se zazna učinek žvepla na emisije (± 15 % izmerjenih emisij) in v tem primeru zaradi eksotermičnih razlogov izvede skupaj z zadnjo regeneracijo DPF. |
| Għall-avveniment tat-tneħħija tal- SO 2 | Za odstranjevanje SO 2: |
| Sistema sħiħa (DPF + DeNO x) | Celotni sistem (DPF + DeNO x) |
| Il-kalkulazzjoni tal-fattur (Ki) għal sistemi multipli ta’ riġenerazzjoni perjodika hija possibbli biss wara ċertu numru ta’ fażijiet ta’ riġenerazzjoni għal kull sistema. | Izračun faktorja (Ki) za več sistemov za redno regeneracijo je mogoč šele po določenem številu regeneracijskih faz za vsak sistem. |
| Wara li titwettaq il-proċedura sħiħa (A sa B, ara l-Figura 8/2), għandhom jerġgħu jintlaħqu l-kundizzjonijiet ta’ startjar oriġinali A. | Po izvedbi celotnega postopka (A do B, glej sliko 8/2), morajo biti ponovno doseženi izvirni začetni pogoji A. |
| Estensjoni tal-approvazzjoni għal sistema multipla ta’ riġenerazzjoni perjodika | Razširitev homologacije za več sistemov za redno regeneracijo |
| Jekk il-parametru/i tekniku/tekniċi u/jew l-istrateġija ta’ riġenerazzjoni ta’ sistema multipla ta’ riġenerazzjoni għall-avvenimenti kollha fi ħdan din is-sistema kombinata jinbidlu, għandha titwettaq il-proċedura sħiħa li tinkludi l-apparat riġenerattiv kollu permezz ta’ kejl sabiex jiġi aġġornat il-fattur multiplu ki. | Če so tehnični parametri in/ali strategija regeneracije več sistemov za redno regeneracijo za vse dogodke v tem kombiniranem sistemu spremenjeni, je treba opraviti celoten postopek, vključno z vsemi regenerativnimi napravami, z meritvami in posodobiti večkratni faktor ki. |
| Jekk strument wieħed tas-sistema multipla ta’ riġenerazzjoni jkun inbidel biss fil-parametri tal-istrateġija (jiġifieri bħal “D” u/jew “d” għal DPF) u l-fabbrikant ikun jista’ jippreżenta dejta u informazzjoni teknika vijabbli lis-Servizz Tekniku li: | Če so se pri eni napravi sistema za večkratno regeneracijo spremenili samo parametri strategije (npr. „D“ in/ali „d“ za DPF) in lahko proizvajalec tehnični službi predloži tehnične izvedljive podatke in informacije, da: |
| M’hemm l-ebda interazzjoni rilevabbli mal-istrument(i) l-oħra tas-sistema; u | ni nobenega zaznavnega vplivanja na druge naprave v sistemu, in |
| Il-parametri importanti (jiġifieri l-kostruzzjoni, il-prinċipju ta’ ħidma, il-volum, il-post, eċċ.) huma identiċi; | so pomembni parametri (tj. konstrukcija, način delovanja, prostornina, položaj itd.) enaki, |
| Il-proċedura neċesssarja tal-aġġornament għal ki tista’ tiġi simplifikata. | se lahko potrebni postopek posodobitve faktorja ki poenostavi. |
| Kif maqbul bejn il-fabbrikant u s-Servizz Tekniku, f’każ bħal dan għandu jsir biss avveniment wieħed ta’ kampjunar/ħażna u riġenerazzjoni u r-riżultati tat-test (“Msi”, “Mri”) flimkien mal-parametri mibdula (“D” u/jew “d”) jistgħu jiddaħħlu fil-formula/i rilevanti sabiex il-fattur multiplu ki jiġi aġġornat b’mod matematiku taħt sostituzzjoni tal-formula/i ta’ bażi eżistenti tal-fattur ki. | Če se proizvajalec in tehnična služba tako dogovorita, se v takem primeru izvede samo eno vzorčenje/shranjevanje in regeneracija, rezultati preskusa („Msi“, „Mri“) pa se skupaj s spremenjenimi parametri („D“ in/ali „d“) vstavijo v zadevne enačbe, s čimer se posodobi večkratni faktor ki na matematičen način z zamenjavo obstoječe osnovne enačbe za faktor ki. |
| PROĊEDURA TAT-TEST TAL-EMISSJONIJIET GĦALL-VETTURI ELETTRIĊI IBRIDI (HEV) | POSTOPEK PRESKUSA EMISIJ ZA ELEKTRIČNA HIBRIDNA VOZILA (HEV) |
| Dan l-anness jiddefinixxi d-dispożizzjonijiet speċifiċi fir-rigward tal-approvazzjoni tat-tip ta’ vettura elettrika ibrida (HEV) kif imfissra fil-paragrafu 2.21.2 ta’ dan ir-Regolament. | Ta priloga določa posebne določbe v zvezi s homologacijo električnih hibridnih vozil iz odstavka 2.21.2 tega pravilnika. |
| Bħala prinċipju ġenerali, għat-testijiet tat-Tip I, II, III, IV, V, VI u OBD, il-vetturi elettriċi ibridi għandhom jiġu ttestjati skont l-Anness 4a, 5, 6, 7, 9, 8 u 11 rispettivament, sakemm ma jkunux modifikati b’dan l-anness. | Po splošnem načelu se na električnih hibridnih vozilih preskusi tipov I, II, III, IV, V, VI in OBD opravijo v skladu s prilogami 4a, 5, 6, 7, 9, 8 in 11, razen če so spremenjene s to prilogo. |
| Għat-test tat-Tip I biss, il-vetturi OVC (kif ikklassifikati fil-paragrafu 2.) għandhom jiġu ttestjati skont il-kundizzjoni A u skont il-kundizzjoni B. Ir-riżultati tat-test kemm fil-kundizzjoni A kif ukoll fil-kundizzjoni B u l-valuri mkejla għandhom jiġu rrappurtati fil-formola tal-komunikazzjoni. | Na vozilih z zunanjim napajanjem (iz odstavka 2.) se le preskus tipa I opravi v skladu s pogojema A in B. Rezultati preskusa pri obeh pogojih A in B ter izmerjene vrednosti se sporočijo v obliki sporočila. |
| Ir-riżultati tat-test tal-emissjonijiet għandhom jikkonformaw mal-limiti fil-kundizzjonijiet tat-test kollha speċifikati ta’ dan ir-Regolament. | Rezultati preskusa emisij so skladni z omejitvami pri vseh določenih preskusnih pogojih tega pravilnika. |
| KATEGORIJI TA’ VETTURI ELETTRIĊI IBRIDI | KATEGORIJE ELEKTRIČNIH HIBRIDNIH VOZIL: |
| Iċċarġjar tal-vettura | Napajanje vozila |
| Iċċarġjar Barra l-Vettura [1](OVC) | Z zunanjim napajanjem [1](OVC) |
| Iċċarġjar Mhux Minn Barra l-Vettura [2](NOVC) | Brez zunanjega napajanja [2](NOVC) |
| Swiċċ tal-mod tat-tħaddim | Stikalo za način delovanja |
| Mingħajru | brez |
| METODI TAT-TEST TAT-TIP I | METODE ZA PRESKUS TIPA I |
| Jista’ jiġi ċċarġjat minn barra (OVC HEV) mingħajr swiċċ b’funzjoni tat-tħaddim | Električna hibridna vozila z napajanjem od zunaj (OVC) brez stikala za način delovanja |
| Għandhom isiru żewġ testijiet fil-kundizzjonijiet li ġejjin: | Izvedeta se dva preskusa pod naslednjimi pogoji: |
| Kundizzjoni A It-test għandu jitwettaq permezz ta’ apparat ta’ ħażna tal-enerġija/qawwa elettrika ċċarġjat kollu. | pogoj A preskus se izvede s popolnoma napolnjeno napravo za shranjevanje električne energije/moči; |
| Kundizzjoni B It-test għandu jitwettaq bl-apparat ta’ ħażna tal-enerġija/qawwa elettrika fi stat minimu ta’ ċarġ (ħruġ massimu tal-kapaċità taċ-ċarġ). | pogoj B preskus se izvede v stanju najmanjšega napajanja naprave za shranjevanje električne energije/moči (največje praznjenje zmogljivosti); |
| Il-profil tal-istat taċ-ċarġ (SOC) tal-apparat ta’ ħażna tal-enerġija/qawwa elettrika waqt stadji differenti tat-test tat-Tip I jinsab fl-Appendiċi 1. | profil stanja napajanja (SOC) naprave za shranjevanje električne energije/moči med različnimi fazami preskusa tipa I je naveden v Dodatku 1. |
| Kundizzjoni A | Pogoj A |
| Il-proċedura għandha tibda bit-twaqqigħ taċ-ċarġ tal-apparat ta’ ħażna tal-enerġija/qawwa elettrika tal-vettura waqt is-sewqan (fuq korsa tat-test, fuq dinamometru tax-xażi, eċċ.): | Postopek se začne s praznjenjem naprave za shranjevanje električne energije/moči na vozilu med vožnjo (na preskusni stezi, dinamometru itd.): |
| B’veloċità stabbli ta’ 50 km/h sakemm il-magna li tikkonsma l-fjuwil tal-HEV tistartja; | pri enakomerni hitrosti 50 km/h, dokler se ne zažene motor električnega hibridnega vozila, ki uporablja gorivo; |
| Jew, jekk vettura ma tkunx tista’ tilħaq veloċità stabbli ta’ 50 km/h mingħajr ma tistartja l-magna li tikkonsma l-fjuwil, il-veloċità għandha titnaqqas sakemm il-vettura tkun tista’ timxi b’veloċità stabbli aktar baxxa fejn il-magna li tikkonsma l-fjuwil ma tistartjax għal żmien/distanza definiti (li jridu jiġu speċifikati bejn is-servizz tekniku u l-fabbrikant); | ali če vozilo ne more doseči enakomerne hitrosti 50 km/h brez zagona motorja, ki uporablja gorivo, se hitrost zmanjšuje, dokler vozilo lahko pelje z manjšo enakomerno hitrostjo, pri čemer se motor, ki uporablja gorivo, določen čas/določeno razdaljo ne zažene (natančne podatke navedeta tehnična služba in proizvajalec); |
| Jew fuq rakkomandazzjoni tal-fabbrikant. | ali s priporočilom proizvajalca. |
| Il-magna li tikkonsma l-fjuwil għandha titwaqqaf fi żmien 10 sekondi minn meta tistartja b’mod awtomatiku. | Motor, ki uporablja gorivo, se ustavi v 10 sekundah od samodejnega vklopa; |
| Kundizzjonar tal-vettura | Kondicioniranje vozila |
| Għall-vetturi mgħammra b’magni compression-ignition għandu jintuża ċ-ċiklu tat-Tieni Parti deskritt fit-Tabella 2 (u l-Figura 3) tal-Anness 4a. | Za vozila z motorjem na kompresijski vžig se uporablja cikel dela dve iz tabele 2 (in slike 3) Priloge 4a. |
| Għandhom isiru tliet ċikli konsekuttivi skont il-paragrafu 3.1.2.5.3 hawn isfel. | Prevozijo se trije zaporedni cikli v skladu z odstavkom 3.1.2.5.3 spodaj. |
| Vetturi mgħammra b’magni positive-ignition għandhom jiġu prekundizzjonati b’ċiklu wieħed tas-sewqan tal-Ewwel Parti u tnejn tat-Tieni Parti skont il-paragrafu 3.1.2.5.3 aktar ‘l isfel. | Vozila z motorjem na prisilni vžig se predkondicionirajo z enim delom ena in dvema deloma dve voznega cikla v skladu z odstavkom 3.1.2.5.3 spodaj. |
| Wara dan il-prekundizzjonar u qabel l-ittestjar, il-vettura għandha tinżamm f’kamra li fiha t-temperatura tibqa’ relattivament kostanti bejn 293 u 303 K (20 °C u 30 °C). | Po tem predkondicioniranju in pred preskušanjem se vozilo hrani v prostoru, kjer je temperatura sorazmerno stalna med 293 in 303 K (20 °C in 30 °C). |
| Dan l-ikkundizzjonar għandu jsir għal mill-anqas sitt sigħat u jibqa’ sejjer sakemm it-temperatura taż-żejt tal-magna u tal-likwidu li jkessaħ, jekk ikun hemm, ikunu sa ± 2 K tat-temperatura tal-kamra, u l-apparat ta’ ħażna tal-enerġija/qawwa elettrika jkun iċċarġjat kollu permezz tal-iċċarġjar preskritt fil-paragrafu 3.1.2.4 hawn taħt. | To kondicioniranje se izvaja vsaj šest ur in se nadaljuje, dokler se temperatura motornega olja in hladilnega sredstva, če se uporablja, ne razlikuje za več kot ± 2 K od temperature v prostoru in je naprava za shranjevanje električne energije/moči popolnoma napolnjena zaradi napajanja iz odstavka 3.1.2.4 spodaj. |
| Waqt it-tgħaddis, l-apparat ta’ ħażna tal-enerġija/qawwa elettrika għandu jiġi ċċarġjat: | Med odstavitvijo vozila se naprava za shranjevanje električne energije/moči napaja: |
| Permezz taċ-ċarġer abbord jekk ikun imwaħħal; jew | z napajalnikom v vozilu, če je vgrajen, ali |
| Permezz ta’ ċarġer estern irrikkmandat mill-fabbrikant, bl-użu tal-proċedura normali tal-iċċarġjar matul il-lejl. | z zunanjim napajalnikom, ki ga priporoča proizvajalec, z običajnim postopkom napajanja čez noč. |
| Din il-proċedura teskludi kull tip ta’ ċċarġjar speċjali li jista’ jinbeda b’mod awtomatiku jew manwali bħal, ngħidu aħna, l-iċċarġjar ta’ ekwalizzazzjoni jew l-iċċarġjar ta’ manutenzjoni. | Ta postopek izključuje vse vrste posebnega napajanja, ki bi se lahko sprožilo samodejno ali ročno, kot na primer izravnalno napajanje ali vzdrževalno napajanje. |
| Il-fabbrikant għandu jiddikjara li matul it-test ma tkun seħħet l-ebda proċedura ta’ ċarġ speċjali. | Proizvajalec izjavi, da med preskusom ni bilo postopka posebnega napajanja. |
| Il-vettura għandha tiġi startjata bil-mezzi pprovduti lix-xufier għall-użu normali. | Vozilo se zažene tako, kot ga običajno zažene voznik. |
| L-ewwel ċiklu jibda hekk kif tinbeda l-proċedura tal-istartjar tal-vettura. | Prvi cikel se začne ob začetku postopka za zagon vozila. |
| Il-proċeduri tat-test definiti fil-paragrafu 3.1.2.5.2.1 jew 3.1.2.5.2.2 jistgħu jintużaw bi qbil mal-proċedura magħżula fir-Regolament Nru 101, Anness 8, paragrafu 3.2.3.2. | Uporabljajo se lahko preskusni postopki iz odstavka 3.1.2.5.2.1 ali 3.1.2.5.2.2 v skladu s postopkom, izbranim v Pravilniku št. 101, Priloga 8, odstavek 3.2.3.2. |
