| Source | Target | | “Approvazzjoni ta’ vettura” tfisser l-approvazzjoni ta’ tip ta’ vettura fir-rigward tar-rekwiżiti stipulati fil-paragrafi 17, 18 u 19 hawn isfel. | „homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na zahteve iz odstavkov 17, 18 in 19 spodaj. |
| Definizzjonijiet oħra applikabbli għall-Parti II huma kontenuti fil-paragrafu 2 ta’ dan ir-Regolament. | Druge opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za del II, so v odstavku 2 tega pravilnika. |
| L-applikazzjoni għall-approvazzjoni ta’ tip ta’ vettura fir-rigward tas-SA tagħha għandha tiġi sottomessa mill-manifattur tal-vettura jew mir-rappreżentant akkreditat tiegħu. | Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na njegov AS vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik. |
| Hija għandha tkun akkumpanjata minn dokument ta’ informazzjoni skont il-mudell muri fl-Anness 1 A, il-Parti 2. | Vlogi se priloži opisni list, ki je skladen z vzorcem iz dela 2 Priloge 1A. |
| Għandha tiġi sottomessa lis-Servizz Tekniku vettura rappreżentattiva tat-tip li jrid jiġi approvat. | Vozilo, ki je vzorčni tip vozila, ki ga je treba homologirati, se predloži tehnični službi. |
| Tista’ tiġi aċċettata vettura li ma tkunx tinkludi l-komponenti kollha relattivi għat-tip sakemm ikun jista’ jintwera mill-applikant għas-sodisfazzjon tal-Awtorità Kompetenti li n-nuqqas tal-komponenti mħollija barra ma għandu ebda effett fuq ir-riżultati tal-verifiki, f’dak li għandu x’jaqsam mar-rekwiżiti ta’ dan ir-Regolament. | Vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, ki ustrezajo tipu, se lahko sprejme samo, če lahko vlagatelj pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da, kar zadeva zahteve tega pravilnika, odsotnost sestavnih delov ne vpliva na rezultate preverjanja. |
| Jekk il-vettura sottomessa għall-approvazzjoni skont dan ir-Regolament tissodisfa r-rekwiżiti tal-paragrafi 17, 18 u 19 hawn isfel, għandha tingħata l-approvazzjoni ta’ dik it-tip ta’ vettura. | Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 17, 18 in 19 spodaj, se homologacija za ta tip vozila podeli. |
| L-istess Parti Kontraenti ma tistax tassenja l-istess numru lil tip ieħor ta’ vettura. | Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila. |
| L-avviż tal-approvazzjoni jew tal-estensjoni jew tar-rifjut tal-approvazzjoni ta’ tip ta’ vettura skont dan ir-Regolament għandu jiġi kkomunikat lill-Partijiet Kontraenti għall-Ftehim li jkunu qegħdin japplikaw dan ir-Regolament, permezz ta’ formola li tkun konformi mal-mudell fl-Anness 2 għal dan ir-Regolament. | Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku. |
| Ma’ kull vettura li tikkonforma ma’ tip ta’ vettura approvat skont dan ir-Regolament, għandha titwaħħal, b’mod ċar u faċilment aċċessibbli speċifikat fil-formola tal-approvazzjoni, marka ta’ approvazzjoni internazzjonali li tikkonsisti minn: | Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranem po tem pravilniku, je na vidnem in lahko dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:: |
| In-numru ta’ dan ir-Regolament, segwit mill-ittra “R”, simbolu “A” jew “I” jew “AI” li jindika jekk il-vettura ġietx approvata fir-rigward tas-sistema tal-allarm tagħha jew l-immobilizzaturi tagħha jew kombinazzjoni tat-tnejn, daxx u n-numru tal-approvazzjoni preskritt fil-paragrafu 16.4.1. | številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, simbol „A“ ali „I“ ali „AI“, ki nakazuje, ali je bilo vozilo homologirano glede na njegov alarmni sistem ali njegove naprave za imobilizacijo vozila ali kombinacijo obojega, pomišljaj in homologacijska številka desno od kroga, opisanega v odstavku 16.4.1. |
| Jekk il-vettura tikkonforma ma’ tip ta’ vettura approvat taħt wieħed jew aktar mir-Regolamenti annessi mal-Ftehim, fil-pajjiż li jkun ta l-approvazzjoni skont dan ir-Regolament, m’hemmx għalfejn jiġi ripetut is-simbolu preskritt fil-paragrafu 16.4.1; f’każ bħal dan, ir-Regolament u n-numri tal-approvazzjoni u s-simboli addizzjonali tar-Regolamenti kollha li bihom ingħatat l-approvazzjoni fil-pajjiż li jkun ta l-approvazzjoni skont dan ir-Regolament għandhom jitpoġġew f’kolonni vertikali fuq il-lemin tas-simbolu preskritt fil-paragrafu 16.4.1. | Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranem po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola, predpisanega v odstavku 16.4.1, ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih desno od simbola, predpisanega v odstavku 16.4.1, vstavijo številka pravilnika in homologacijska številka ter dodatni simboli iz vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku. |
| Il-marka tal-approvazzjoni għandha titqiegħed qrib jew fuq il-pjanċa bl-informazzjoni dwar il-vettura mwaħħla mill-manifattur. | Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali na njej. |
| L-ASs għandhom ikunu ddisinjati u mibnija b’mod li, f’każ ta’ dħul mhux awtorizzat jew interferenza ma’ vettura, huma jipprovdu sinjal ta’ twissija, u jistgħu jinkludu immobilizzatur. | AS mora biti zasnovan in izdelan tako, da v primeru poskusa vdora ali nedovoljenega posega v vozilo, oddaja opozorilni signal, ter lahko vključuje napravo za imobilizacijo vozila. |
| Is-sinjal ta’ twissija għandu jkun akustiku u barra minn hekk jista’ jinkludi apparat ta’ twissija viżwali, jew ikun allarm bir-radju, jew kwalunkwe kombinazzjoni ta’ dawn. | Opozorilni signal mora biti bodisi zvočni, ki poleg tega lahko vključuje tudi svetlobne opozorilne naprave, bodisi s pomočjo radijskih valov delujoča alarmna naprava ali katera koli kombinacija zgoraj naštetih možnosti. |
| Il-vetturi li jkunu mgħammra b’sistemi tal-allarm għandhom jikkonformaw mar-rekwiżiti tekniċi rilevanti, speċjalment fir-rigward tal-kompatibilità elettromanjetika (electromagnetic compatibilty, EMC). | Vozila, ki so opremljena z alarmnimi sistemi, morajo izpolnjevati ustrezne tehnične zahteve, zlasti glede elektromagnetne združljivosti (EMC). |
| Jekk is-SA tkun tinkludi l-possibbiltà ta’ trasmissjoni bir-radju, eż. għall-issettjar jew it-tifi tal-allarm jew għat-trasmissjoni tal-allarm, hija għandha tikkonforma mal-Istandards rilevanti tal-ETSI (ara n-nota tal-qiegħ 2/pertinenti għall-paragrafu 5.3), eż. EN 300 220-1 V1.3.1. (2000-09), EN 300 220-2 V1.3.1. (2000-09), EN 300 220-3 V1.1.1.(2000-09) u EN 301 489-3 V1.2.1. (2000-08) (fosthom kwalunkwe rekwiżiti rakkomandati). | Če je mogoče delovanje AS upravljati daljinsko z radijskim prenosom (signalom), na primer za vključitev ali izključitev ali prenos alarmnega sporočila, mora biti v skladu z ustreznimi standardi ETSI (glej opombo 2, ki se nanaša na odstavek 5.3), na primer EN 300 220-1 V1.3.1 (2000-09), EN 300 220-2 V1.3.1 (2000-09), EN 300 220-3 V1.1.1 (2000-09) in EN 301 489-3 V1.2.1 (2000-08) (vključno z vsemi priporočenimi zahtevami). |
| Il-frekwenza u l-enerġija massima rradjata tat-trasmissjonijiet tar-radju għall-issettjar u t-tifi tas-sistema tal-allarm iridu jikkonformaw mal-CEPT/ERC (ara n-nota tal-qiegħ 3/pertinenti għall-paragrafu 5.3) Rakkomandazzjoni 70-03 (17 ta’ Frar 2000) dwar l-użu ta’ apparat ta’ medda qasira (ara n-nota tal-qiegħ 4/għall-paragrafu 5.3). | Frekvenca in največja moč oddajanja radijskih signalov za vključitev in izključitev alarmnega sistema morata biti v skladu s priporočilom CEPT/ERC (glej opombo 3, ki se nanaša na odstavek 5.3) 70-03 (17. februar 2000) v zvezi z uporabo naprav kratkega dosega (glej opombo 4 k odstavku 5.3). |
| Is-SA u l-komponenti tagħha ma għandhomx jiġu attivati b’mod aċċidentali, b’mod partikolari waqt li l-magna tkun qiegħda taħdem. | AS in njegovi sestavni deli se ne smejo sprožiti nenamerno oziroma naključno, zlasti ne takrat, ko motor deluje. |
| Il-waqfien tas-SA, jew il-qtugħ fil-provvista tal-elettriku tagħha ma għandhomx jaffettwaw it-tħaddim mingħajr periklu tal-vettura. | Okvare AS ali okvare na njegovem električnem napajanju ne smejo neugodno vplivati na varnost delovanja vozila. |
| Is-sistema tal-allarm, il-komponenti tagħha u l-partijiet ikkontrollati minnhom għandhom ikunu installati b’tali mod li jnaqqsu r-riskju li xi ħadd jagħmilhom inoperabbli jew li jeqridhom malajr u mingħajr ma jiġbed l-attenzjoni, eż. billi juża għodod, tagħmir jew fabbrikazzjonijiet irħas u li jinħbew malajr, faċilment disponibbli għall-pubbliku ġenerali. | Alarmni sistem, njegovi sestavni deli in sklopi, ki jih ti deli nadzorujejo, morajo biti zasnovani, izdelani in vgrajeni tako, da kar najbolj zmanjšajo tveganje, da bi jih lahko nekdo onesposobil ali jih na hitro in ne da bi pri tem vzbujal pozornost naredil neuporabne, na primer z uporabo cenenega orodja, opreme ali izdelkov, ki jih je mogoče brez težav skriti in so dostopni širši javnosti. |
| Is-SA tista’ tinkludi immobilizzatur li għandu jikkonforma mar-rekwiżiti tal-Parti III ta’ dan ir-Regolament. | AS lahko vključuje tudi napravo za imobilizacijo vozila, ki mora izpolnjevati zahteve iz dela III tega pravilnika. |
| Is-SA għandha mill-anqas tirrileva u tissenjala l-ftuħ ta’ kwalunkwe bieba tal-vettura, tal-bonit tal-magna u tal-kompartiment tal-bagalji. | AS mora zaznati in sporočiti oziroma signalizirati vsaj odpiranje katerih koli vrat pri vozilu, pokrova motorja in prtljažnika. |
| L-installazzjoni ta’ sensers effiċjenti addizzjonali għall-informazzjoni/wiri, eż.: | Dovoljena je vgradnja dodatnih učinkovitih sklopov za zaznavanje, ki signalizirajo/posredujejo sporočilo o, na primer: |
| Billi dawn is-sensers addizzjonali jiġġeneraw sinjal ta’ allarm anki wara li jkun seħħ dħul mhux awtorizzat (eż. bil-ksur ta’ parti bil-ħġieġ) jew b’influwenzi esterni (eż. ir-riħ), is-sinjal tal-allarm, attivat minn wieħed mis-sensers imsemmija hawn fuq, ma għandux jiġi attivat iżjed minn 10 darbiet fl-istess perjodu ta’ attivazzjoni tas-SA. | Ker ti dodatni sklopi za zaznavanje oddajajo alarmni signal tudi po opravljenem vdoru (na primer z razbitjem zastekljene površine) ali zaradi vpliva zunanjih dejavnikov (na primer vetra), se alarmni signal, ki se sproži po posredovanju enega od zgoraj navedenih sklopov za zaznavanje, ne sme sprožiti več kot desetkrat v istem času, v katerem je AS vključen. |
| F’dan il-każ, għandha tittieħed azzjoni intenzjonali separata kull darba qabel ma tiġi ssettjata s-SA. | V tem primeru je treba poseg opraviti posebej in namensko vsakič pred vključitvijo AS. |
| Għandu jiġi assigurat li s-SA, kemm meta ssettjata kif ukoll meta mhux issettjata, ma tkunx tista’ tikkawża d-daqq għalxejn tas-sinjal tal-allarm, f’każ ta’: | Treba je zagotoviti, da AS ne more, niti ko je vključen niti ko je izključen, povzročiti, da bi se alarmni signal začel oglašati po nepotrebnem pri: |
| Minbarra l-istrument ta’ twissija akustika tal-apparat oriġinali, jista’ jitwaħħal ukoll apparat ta’ twissija akustika separat fil-parti tal-vettura li tkun ikkontrollata mis-SA, fejn dan irid ikun protett kontra l-aċċess faċli u ta’ malajr mill-persuni. | Poleg originalne naprave za oddajanje zvočnih opozoril je lahko vgrajena tudi posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril, in sicer na območju vozila, ki ga nadzoruje AS, kjer mora biti zavarovana pred preprostim in hitrim dostopom nepooblaščenih oseb. |
| Jekk jintuża apparat ta’ twissija akustika separat skont il-paragrafu 18.2.3.1 hawn isfel, l-istrument ta’ twissija akustika standard tal-apparat oriġinali jista’ jiġi attivat ukoll bis-SA, bil-kundizzjoni li kwalunkwe tbagħbis mal-istrument ta’ twissija akustika standard (ġeneralment aċċessibbli iżjed faċilment) ma jaffettwax it-tħaddim tal-istrument ta’ twissija akustika addizzjonali. | Če se uporablja posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril v skladu z odstavkom 18.2.3.1 spodaj, je originalno standardno zvočno opozorilno napravo mogoče upravljati oziroma sprožiti tudi prek AS, če morebiten poskus onesposobitve standardne zvočne opozorilne naprave (ki je na splošno dostopnejša) ne vpliva na neoporečnost delovanja dodatne zvočne opozorilne naprave. |
| Massimu 30 s. | Največ 30 s. |
| (Restrizzjonijiet: ara l-paragrafi 18.1.1 u 18.1.2 hawn fuq). | (Omejitve: glej odstavka 18.1.1 in 18.1.2 zgoraj). |
| Apparat li jipproduċi sinjal akustiku b’modulazzjoni tal-frekwenza: akustiku, eċċ., informazzjoni skont ir-Regolament Nru 28, il-Parti I iżda passaġġ ugwali ta’ medda sinifikanti ta’ frekwenzi fil-medda hawn fuq imsemmija (minn 1800 sa 3550 Hz) fiż-żewġ direzzjonijiet. | Naprava za oddajanje zvočnih signalov s spreminjajočo se frekvenco zvoka: akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I k Pravilniku št. 28, vendar z enakim prehodom, kar zadeva značilno frekvenčno območje znotraj zgoraj omenjenega območja (1800 Hz do 3550 Hz) v obeh smereh. |
| apparat ta’ twissija akustiku approvat skont ir-Regolament Nru 28, il-Parti I; | ali zvočna opozorilna naprava, homologirana na podlagi dela I Pravilnika ECE št. 28, |
| jew strument li jissodisfa r-rekwiżiti tar-Regolament tal-ECE Nru 28, il-Parti I, il-paragrafi 6.1 u 6.2. | ali pa naprava, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6.1 in 6.2 dela I Pravilnika ECE št. 28. |
| Madankollu, fil-każ ta’ sors tal-ħoss differenti mill-istrumentta’ twissija akustika tal-apparat oriġinali, il-livell minimu tal-ħoss jista’ jitnaqqas għal 100 dB(A), imkejjel bil-kundizzjonijiet tar-Regolament tal-ECE Nru 28, il-Parti I. | Vendar se lahko, če zvok ne prihaja od originalne naprave za oddajanje zvočnega opozorila, temveč od drugega vira oddajanja zvoka, najmanjša jakost zvoka zmanjša na vrednost 100 dB (A), izmerjeno pod pogoji, opisanimi v delu I Pravilnika ECE št. 28. |
| F’każ ta’ dħul mhux awtorizzat jew interferenza mal-vettura, l-apparat għandu jattiva sinjal viżwali kif speċifikat fil-paragrafi 18.3.2 u 18.3.3 hawn isfel. | V primeru vdora ali nedovoljenega posega v vozilo mora naprava sprožiti oddajanje svetlobnih signalov, kot je to natančno opredeljeno v odstavkih 18.3.2 in 18.3.3 spodaj. |
| Is-SA tista’ tinkludi faċilità li tiġġenera sinjal ta’ allarm bi trasmissjoni tar-radju. | AS lahko vključuje napravo, ki oddaja alarmne signale s pomočjo radijskega prenosa. |
| Issettjar u tifi tas-SA | Vključitev in izključitev AS |
| Huwa permess kwalunkwe mezz xieraq għall-issettjar tas-SA, sakemm tali mezzi ma jikkawżawx allarmi foloz b’mod aċċidentali. | Dovoljen je kateri koli primeren način vključitve AS, če tak način nenamerno oziroma naključno ne povzroči lažnih alarmov. |
| It-tifi tas-SA għandu jinkiseb bi strument wieħed jew kombinazzjoni ta’ dawn li ġejjin. | AS se mora izključiti z eno od naprav ali s kombinacijo več naprav, navedenih spodaj. |
| Ċavetta mekkanika (li tikkonforma mar-rekwiżiti tal-Anness 10 għal dan ir-Regolament) li tista’ tiġi msieħba ma’ sistema ċentralizzata għall-għeluq tal-vettura li tinkludi mill-anqas 1000 varjant, imħaddma minn barra. | Mehanski ključ (ki izpolnjuje zahteve iz Priloge 10 k temu pravilniku), ki je lahko povezan z osrednjim sistemom za zaklepanje vozila, ki obsega najmanj 1000 različnih kombinacij in ga je mogoče upravljati od zunaj. |
| Jekk l-apparat biex tissettja s-SA jkun imwaħħal fil-parti protetta, għandu jiġi pprovdut dewmien għall-ħruġ. | Če je stikalo za vključitev AS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo. |
| Jekk l-apparat għat-tifi tas-SA jkun imwaħħal fil-parti protetta, għandu jitħalla minimu ta’ 5 sekondi u massimu ta’ 15-il sekonda qabel ma jiġu attivati s-sinjali akustiċi u viżwali. | Če je stikalo za izključitev AS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja, in sicer najmanj 5 sekund in največ 15 sekund, pred sproženjem zvočnih in svetlobnih signalov. |
| Biex tingħata informazzjoni dwar l-istatus tas-SA (issettjata, mitfija, perjodu tal-issettjar tal-allarm, l-allarm ġie attivat), jista’ jiġi installat wiri viżwali ġewwa u barra l-kompartiment tal-passiġġieri. | Za zagotavljanje podatkov o stanju, v katerem se AS nahaja (vključeno/izključeno, čas zakasnitve, alarm je bil sprožen), so dovoljeni svetlobni prikazovalniki znotraj in zunaj prostora za potnike. |
| Is-sors tal-elettriku għas-SA għandu jkun jew il-batterija tal-vettura jew batterija li tista’ terġa’ tiġi ċċarġjata. | Vir energije za delovanje AS je lahko akumulator vozila ali akumulator, ki ga je mogoče ponovno napolniti. |
| Meta tiġi ssettjata s-SA, sitwazzjonijiet irregolari, eż. ftuħ tal-bibien, eċċ., jistgħu jiġu rilevati minn funzjoni ta’ awtokontroll (kontroll tal-plawsibilità), u din is-sitwazzjoni tiġi indikata. | Ob vključitvi AS lahko sistem z uporabo funkcije samopreverjanja (verjetnostna kontrola) ugotovi neustrezna stanja, na primer odprta vrata itd., in to tudi sporoči. |
| Huwa permess allarm viżwali u/jew akustiku u/jew bir-radju indipendentement mill-istat (issettjata jew mitfija) u/jew il-funzjoni tas-SA. | Svetlobni in/ali zvočni in/ali radijski alarm je dovoljen ne glede na stanje, v katerem se AS nahaja (vključen ali izključen), in/ali njegovo funkcijo. |
| Tali allarm għandu jiġi attivat minn ġol-vettura u ma għandux jaffettwa l-istat (issettjata jew mitfija) tas-SA. | Tak alarm mora biti mogoče sprožiti iz notranjosti vozila in ne sme vplivati na stanje, v katerem se AS nahaja (vključen ali izključen). |
| Il-komponenti kollha ta-SAV jew tas-SA għandhom jiġu ttestjati skont il-proċeduri deskritti fil-paragrafu 7. | Vse sestavne dele VAS ali AS je treba preskusiti v skladu s postopki, opisanimi v odstavku 7. |
| Dawk il-komponenti li jkunu mwaħħla u ttestjati bħala parti mill-vettura, kemm jekk tkun imwaħħla SAV/SA kif ukoll jekk le (eż. bozoz); jew, | tiste sestavne dele, ki so vgrajeni in preskušeni kot del vozila, ne glede na to, ali je vgrajen VAS/AS (na primer svetilke), ali |
| Dawk il-komponenti li jkunu ġew ittestjati qabel bħala parti mill-vettura u tkun ġiet ipprovduta evidenza dokumentarja. | tiste sestavne dele, ki so že bili preskušeni kot del vozila in za katere je bila predložena dokumentacija. |
| Kull vettura għandha tkun akkumpanjata minn: | Vsakemu vozilu mora biti priložena naslednje: |
| Struzzjonijiet għall-użu; | navodila za uporabo; |
| Struzzjonijiet għall-manutenzjoni; | navodila za vzdrževanje; |
| Twissija ġenerali dwar il-periklu li jsiru xi tibdiliet jew żidiet fis-sistema. | splošno opozorilo glede nevarnosti, povezane s kakršnimi kolispremembami ali dopolnitvami sistema. |
| MODIFIKA TAT-TIP TA’ VETTURA U ESTENSJONI TAL-APPROVAZZJONI | SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE |
| Kull modifika tat-tip ta’ vettura għandha tiġi nnotifikata lid-Dipartiment Amministrattiv li approva t-tip ta’ vettura. | Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip vozila. |
| Jikkunsidra li l-modifiki magħmula ma jkunx probabbli li se jkollhom xi effett negattiv apprezzabbli u li fi kwalunkwe każ is-SA xorta tkun tikkonforma mar-rekwiżiti, jew | meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da AS v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali |
| Jitlob rapport ieħor mingħand is-Servizz Tekniku. | od tehnične službe zahteva nadaljnje poročilo. |
| Il-konferma jew rifjut tal-approvazzjoni, li jispeċifikaw il-modifika, għandhom jiġu kkomunikati bil-proċedura speċifikata fil-paragrafu 16.3 hawn fuq lill-Partijiet Kontraenti għall-Ftehim li jkunu qegħdin japplikaw dan ir-Regolament. | Potrditev ali zavrnitev homologacije s podrobnim opisom spremembe se po postopku iz odstavka 16.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik. |
