| Source | Target | | Il-marka ta’ approvazzjoni t’hawn fuq imwaħħla ma’ vettura turi li t-tip ta’ vettura kkonċernat ġie approvat fil-Pajjiżi l-Baxxi (E4) rigward il-kejl tal-emissjonijiet tas-CO2 u l-konsum tal-fjuwil jew il-kejl tal-konsum tal-enerġija elettrika u l-medda elettrika skont ir-Regolament Nru 101 u bin-numru ta’ approvazzjoni 012492. | Zgornja homologacijska oznaka, pritrjena na vozilo, ponazarja, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E4) glede meritev emisij CO2 in porabe goriva ali glede na meritev porabe električne energije in električnega dometa, v skladu s Pravilnikom št. 101 in pod homologacijsko številko 012492. |
| L-ewwel żewġ ċifri tan-numru tal-approvazzjoni jindikaw li l-approvazzjoni ngħatat skont ir-rekwiżiti tar-Regolament Nru 101 kif emendat mis-serje ta’ emendi 01. | Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 101, kakor je bil spremenjen s spremembami 01. |
| Il-marka tal-approvazzjoni t’hawn fuq imwaħħla ma’ vettura turi li t-tip ta’ vettura konċernat, ġie approvat fil-Pajjiżi l-Baxxi (E4) skont ir-Regolamenti Nru 101 u Nru 83 [1]. | Zgornja homologacijska oznaka, pritrjena na vozilo, ponazarja, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 101 in 83 [1]. |
| L-ewwel żewġ ċifri tan-numri ta’ approvazzjoni jindikaw li, fid-dati meta ngħataw l-approvazzjonijiet rispettivi, ir-Regolament Nru 101 inkluż is-serje ta’ emendi 01 u r-Regolament Nru 83 diġà kien jinkludi s-serje ta’ emendi 05. | Prvi dve števki homologacijskih številk pomenita, da sta Pravilnik št. 101 z vključenimi spremembami 01 in Pravilnik št. 83 v času podelitve homologacije že vsebovala spremembe 05. |
| It-tieni numru qed jingħata sempliċement bħala eżempju. | Druga številka je navedena le kot primer. |
| METODU TA’ KEJL TAL-EMISSJONIJIET TAD-DIOSSIDU TAL-KARBONJU U L-KONSUM TAL-FJUWIL TAL-VETTURI LI JAĦDMU B’MAGNA B’KOMBUSTJONI INTERNA BISS | METODA MERJENJA EMISIJ OGLJIKOVEGA DIOKSIDA IN PORABE GORIVA PRI VOZILIH S POGONOM IZKLJUČNO NA MOTOR Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM |
| L-ISPEĊIFIKAZZJONI TAT-TEST | OPIS PRESKUSA |
| L-emissjonijiet tad-diossidu tal-karbonju (CO2) u l-konsum tal-fjuwil ta’ vetturi li jaħdmu b’magna ta’ kombustjoni interna biss għandhom ikunu ddeterminati skont il-proċedura għat-test tat-Tip I kif ġiet iddefinita fl-Anness 4 mar-Regolament Nru 83 fis-seħħ fi żmien l-approvazzjoni tal-vettura. | Emisije ogljikovega dioksida (CO2) in poraba goriva pri vozilih s pogonom izključno na motor z notranjim izgorevanjem se določijo v skladu s postopkom za preskus tipa I, kot je opredeljen v Prilogi 4 Pravilnika št. 83, veljavnega v času homologacije vozila. |
| L-emissjonijiet tad-diossidu tal-karbonju (CO2) u l-konsum tal-fjuwil għandhom jiġu ddeterminati separatament għall-Ewwel Parti (is-sewqan urban) u għat-Tieni Parti (is-sewqan ekstraurban) taċ-ċiklu ta’ sewqan speċifikat. | Emisije ogljikovega dioksida (CO2) in porabo goriva se določi ločeno za prvi del (mestna vožnja) in drugi del (izvenmestna vožnja) določenega voznega cikla. |
| Minbarra l-kundizzjonijiet li ġew speċifikati fl-Anness 4 għar-Regolament Nru 83 fis-seħħ fi żmien l-approvazzjoni tal-vettura, japplikaw il-kundizzjonjietli ġejjin: | Poleg pogojev, določenih v Prilogi 4 k Pravilniku št. 83, veljavnem v času homologacije vozila, veljajo naslednji pogoji: |
| Għandu jintuża biss it-tagħmir meħtieġ għat-tħaddim tal-vettura matul it-test. | Uporablja se samo oprema, potrebna za delovanje vozila med preskusom. |
| Jekk hemm apparat ikkontrollat manwalment għat-temperatura tal-ajra li tidħol fil-magna, għandu jkun fil-pożizzjoni preskritta mill-manifattur għat-temperatura ambjentali li fiha qed isir it-test. | Če se za temperaturo zraka, vsesanega v motor, uporablja ročno upravljana naprava, mora biti v položaju, ki ga je proizvajalec predpisal za temperaturo okolja, pri kateri se opravi preskus. |
| B’mod ġenerali, għandhom jintużaw l-apparati awżiljarji meħtieġa għat-tħaddim normali tal-vettura. | Praviloma se uporabljajo pomožne naprave, potrebne za normalno delovanje vozila. |
| Jekk il-fann tar-radjatur jiġi kkontrollat bit-temperatura, għandu jkun fil-kundizzjoni ta’ tħaddim normali tal-vettura. | Če ima ventilator hladilnika termostat, mora biti v stanju normalnega delovanja v vozilu. |
| Is-sistema ta’ tisħin tal-kompartiment tal-passiġġieri għandha tkun mitfija, l-istess bħal kwalunkwe sistema ta’ arja kkundizzjonata, imma l-kompressur ta’ sistemi bħal dawn għandu jiffunzjona normalment. | Sistem za ogrevanje prostora za potnike mora biti izklopljen, tako kot tudi morebiten klimatski sistem, medtem ko mora kompresor tega sistema delovati normalno. |
| Jekk jitwaħħal superċarġer, għandu jkun fil-kundizzjoni tat-tħaddim normali għall-kundizzjonijiet tat-test. | Če je nameščen tlačni polnilnik, mora biti v normalnem stanju delovanja za preskusne pogoje. |
| Il-lubrikanti kollha għandhom ikunu dawk li ġew rakkomandati mill-manifattur tal-vettura u għandhom ikunu speċifikati fir-rapport tat-test. | Uporabljati je treba samo tista maziva, ki jih priporoča proizvajalec vozila, vsa maziva pa morajo biti navedena v poročilu o preskusu. |
| Għandu jintgħażel l-aktar tajer wiesa’. | Izbere se najširša pnevmatika. |
| Jekk hemm aktar minn tliet daqsijiet ta’ tajers, għandu jintgħażel it-tieni l-usa’. | Če so na voljo več kot tri velikosti pnevmatik, se izbere druga najširša pnevmatika. |
| Il-kalkolu tal-valuri tas-CO2 u tal-konsum tal-fjuwil | Izračun vrednosti CO2 in porabe goriva |
| L-emissjonijiet totali ta’ CO2, espressi fi g/km, għandhom ikunu kkalkulati mir-riżultati tal-kejl billi jintużaw id-dispożizzjonijiet li ġew iddefiniti fl-Appendiċi 8 mal-Anness 4 tar-Regolament Nru 83 fis-seħħ fi żmien l-approvazzjoni tal-vettura. | Masna emisija CO2, izražena v g/km, se izračuna izrezultatov meritev z uporabo določb iz dodatka 8 k Prilogi 4 Pravilnika št. 83, veljavnega v času homologacije vozila. |
| Għal dan il-kalkolu, id-densità tas-CO2 għandha tkun QCO2 = 1,964 g/litru. | Za namene tega izračuna je gostota CO2 QCO2 = 1,964 g/liter. |
| Il-valuri tal-konsum tal-fjuwil għandhom ikunu kkalkulati mill-emissjonijiet tal-idrokarburi, tal-monossidu tal-karbonju u tad-diossidu tal-karbonju li ġew iddeterminati mir-riżultati tal-kejl billi ntużaw id-dispożizzjonijiet iddefiniti fl-Appendiċi 8 mal-Anness 4 tar-Regolament Nru 83 fis-seħħ fi żmien l-approvazzjoni tal-vettura. | Vrednosti porabe goriva se izračunajo iz emisij ogljikovodikov, ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida, ki se določijo na podlagi rezultatov meritev z uporabo določb iz dodatka 8 k Prilogi 4 Pravilnika št. 83, veljavnega v času homologacije vozila. |
| Il-konsum tal-fjuwil,espress f’litri għal kull 100 km (fil-każ tal-petrol, tal-LPG, tal-etanol (E85) u tad-diżil) jew f’m3 għal kull 100 km (fil-każ tal-NG/tal-bijometanu) jiġi kalkulat permezz tal-formuli li ġejjin: | Poraba goriva, izražena v litrih na 100 km (pri bencinu, utekočinjenem naftnem plinu, etanolu (E85) ali dizelskem gorivu) oz. v m3 na 100 km (pri zemeljskem plinu), se izračuna s pomočjo naslednjih formul: |
| għall-vetturi b’magna positive-ignixin alimentati bil-petrol (E5): | pri vozilih z motorjem na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo bencin (E5): |
| għall-vetturi b’magna positive-ignixin alimentati bl-LPG: | pri vozilih z motorjem na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo UNP: |
| Jekk il-kompożizzjoni tal-fjuwil li ntuża għat-test hija differenti mill-kompożizzjoni li wieħed jassumi għall-kalkolu tal-konsum normalizzat, fuq it-talba tal-manifattur jista’ jiġi applikat fattur ta’ korrezzjoni cf, kif ġej: | Če se sestava goriva, uporabljenega za preskus, razlikuje od sestave, predvidene za izračun normirane porabe, se lahko na zahtevo proizvajalca uporabi korekcijski faktor cf, in sicer na naslednji način: |
| Il-fattur ta’ korrezzjoni cf, li jista’ jiġi applikat, jiġi ddeterminat kif ġej | Korekcijski faktor cf, ki se lahko uporabi, se določi na naslednji način: |
| il-proporzjon effettiv H/C tal-fjuwil użat; | dejansko razmerje H/C uporabljenega goriva; |
| għall-vetturi b’magna positive-ignixin alimentati bl-NG/bil-bijometanu: | pri vozilih z motorjem na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo ZP/biometan: |
| għall-vetturi b’magna compression ignixin alimentati bid-diżil (B5): | pri vozilih z motorjem na kompresijski vžig, ki za gorivo uporabljajo dizelsko gorivo (B5): |
| għall-vetturi b’magna positive-ignixin alimentati bl-etanol (E85): | pri vozilih z motorjem na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo etanol (E85): |
| FC = (0,1742/D) · [(0,574 · HC) + (0,429 · CO) + (0,273 · CO2)].; | FC = (0,1742 / D) · [(0,574 · HC) + (0,429 · CO) + (0,273 · CO2)] |
| F’dawn il-formuli: | V zgornjih formulah je: |
| FC il-konsum tal-fjuwil f’litri għal kull 100 km (fil-każ tal-petrol, tal-LPG, tad-diżil jew tal-bijodiżil) jew f’m3 għal kull 100 km (fil-każ tal-gass naturali) | FC poraba goriva v litrih na 100 km (pri bencinu, utekočinjenem naftnem plinu, dizelskem gorivu ali biodizlu) oz. v m3 na 100 km (pri zemeljskem plinu) |
| HC l-emissjoni mkejla tal-idrokarburi fi g/km; | HC izmerjena emisija ogljikovodikov v g/km |
| CO l-emissjoni mkejla tal-monossidu tal-karbonju fi g/km; | CO izmerjena emisija ogljikovega monoksida v g/km |
| l-emissjoni mkejla tad-diossidu tal-karbonju fi g/km; | izmerjena emisija ogljikovega dioksida v g/km |
| D id-densità tal-fjuwil tat-test. | D gostota preskusnega goriva. |
| Fil-każ tal-fjuwils f’forom ta’ gassijiet din hija d-densità f’temperatura ta’ 15 °C. | Pri plinastih gorivih je to gostota pri 15 °C. |
| METODU TA’ KEJL TAL-KONSUM TAL-ENERĠIJA ELETTRIKA TAL-VETTURI LI JAĦDMU B’POWER TRAIN ELETTRIKA BISS | METODA MERJENJA PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE PRI VOZILIH Z IZKLJUČNO ELEKTRIČNIM POGONSKIM SISTEMOM |
| IS-SEKWENZA TAT-TEST | ZAPOREDJE PRESKUSOV |
| Il-kompożizzjoni | Sestava |
| Is-sekwenza tat-test hija magħmula minn żewġ partijiet (ara l-figura 1): | Zaporedje preskusov je sestavljeno iz dveh delov (glej sliko 1): |
| ċiklu urban magħmul minn erba’ ċikli urbani elementari; | mestni vozni cikel, ki ga sestavljajo štirje osnovni cikli; |
| ċiklu ekstraurban. | izvenmestni vozni cikel. |
| Fil-każ ta’ gerboks manwali b’diversi gerijiet, l-operatur ibiddel il-ger skont l-ispeċifikazzjonijiet tal-manifattur. | Pri ročnem menjalniku z več prestavami voznik menja prestave po specifikacijah proizvajalca. |
| Jekk il-vettura għandha diversi modalitajiet ta’ sewqan, li jistgħu jingħażlu mis-sewwieq, l-operatur għandu jagħżel dik li taqbel l-aktar mal-kurva fil-mira. | Če ima vozilo več načinov vožnje, med katerimi lahko voznik izbira, upravljavec vozila izbere tistega, ki najbolj ustreza ciljni krivulji. |
| Is-sekwenza tat-test — il-kategoriji tal-vetturi M1 u N1 | Zaporedje preskusov – vozila kategorij M1 in N1 |
| Distanza teoretika 11022 m | Teoretična razdalja 11022 m |
| Veloċità medja 33,6 km/h | Povprečna hitrost 33,6 km/h |
| Iċ-ċiklu urban | Mestni vozni cikel |
| Iċ-ċiklu ekstraurban | Izvenmestni vozni cikel |
| Iċ-ċiklu urban elementari | Osnovni mestni vozni cikel |
| VELOĊITÀ (km/h) | HITROST (km/h) |
| ĦIN (s) | ČAS (s) |
| Iċ-ċiklu urban huwa magħmul minn erba’ ċikli urbani elementari ta’ 195 sekonda kull wieħed u b’kollox idum 780 sekonda. | Mestni vozni cikel sestavljajo štirje osnovni cikli po 195 sekund in traja skupaj 780 sekund. |
| Deskrizzjoni taċ-ċiklu urban elementari tingħata fil-figura 2 u fit-tabella 1. VELOĊITÀ (km/h) | Osnovni mestni vozni cikel je opisan na sliki 2 in v tabeli 1. |
| Iċ-ċiklu urban elementari (195 sekonda) | Osnovni mestni vozni cikel (195 sekund) |
| Tul ta’ Nru | Delovanje št. |
