Source | Target | Minflok ma jitwettqu l-proċeduri tat-test li ġew iddefiniti fil-paragrafu li ġej, jista’ jintu¿a valur Ki fiss ta’ 1.05, jekk is-servizz tekniku ma jara l-ebda raġuni għaliex dan il-valur jista’ jinqabe¿. | Namesto izvedbe preskusnih postopkov, opredeljenih v naslednjem odstavku, se lahko uporabi nespremenljiva vrednost Ki 1,05, če tehnična služba ne vidi razloga za morebitno prekoračitev te vrednosti. |
Il-vettura tista’ tkun mgħammra bi swiċċ li jista’ jipprevjeni jew jippermetti l-proċess ta’ riġenerazzjoni sakemm din l-operazzjoni ma jkollha l-ebda effett fuq il-kalibrazzjoni oriġinali tal-magna. | Vozilo je lahko opremljeno s stikalom, ki lahko onemogoči ali omogoči regeneracijo, če ta postopek ne vpliva na prvotno umerjanje motorja. |
Dan is-swiċċ għandu jkun permess biss biex jipprevjeni r-riġenerazzjoni matul it-tagħbija tas-sistema ta’ riġenerazzjoni u matul iċ-ċikli ta’ prekundizzjonament. | To stikalo je dovoljeno samo za onemogočenje regeneracije med obremenitvijo regeneracijskega sistema in med cikli predhodnega kondicioniranja. |
Madanakollu, m’għandux jintuża matul il-kejl tal-emissjonijiet waqt il-fażi ta’ riġenerazzjoni; anzi, it-test tal-emissjonjiet għandu jitwettaq bl-unità ta’ kontroll tal-Manifattur tat-Tagħmir Oriġinali (OEM) mhux mibdula. | Vseeno se ne sme uporabljati med merjenjem emisij v fazi regeneracije; namesto tega se preskus za določitev emisij izvede z nespremenjeno kontrolno enoto proizvajalca originalne opreme. |
Il-kejl tal-emissjoni tad-diossidu tal-karbonju u tal-konsum tal-fjuwil bejn żewġ ċikli fejn iseħħu fażijiet riġenerattivi | Merjenje emisije ogljikovega dioksida in porabe goriva med dvema cikloma, v katerih nastopijo regenerativne faze |
Għandha tkun iddeterminata l-medja tal-emissjonijiet tad-diossidu tal-karbonju u tal-konsum tal-fjuwil bejn il-fażijiet riġenerattivi u matul it-tagħbija tal-apparat rġenerattiv mill-valur aritmetiku intermedju ta’ diversi ċikli operattivi tat-Tip I bejn wieħed u ieħor ekwidistanti (jekk iktar minn 2) jew ta’ ċikli tal-bank tat-test tal-magna ekwivalenti. | Povprečje emisije ogljikovega dioksida in porabe goriva med fazami regeneracije in med obremenitvijo regenerativne naprave se določi na podlagi aritmetične sredine več približno ekvidistančnih (če sta več kot 2) obratovalnih ciklov tipa I ali enakovrednih ciklov na napravi za preskušanje motorja. |
Bħala alternattiva, il-manifattur jista’ jipprovdi dejta biex juri li l-emissjoni tad-diossidu tal-karbonju u l-konsum tal-fjuwil jibqgħu kostanti (± 4 fil-mija) bejn il-fażijiet riġenerattivi. | Namesto tega lahko proizvajalec zagotovi podatke, s katerimi dokaže, da emisija ogljikovega dioksida in poraba goriva med fazami regeneracije ostajata stalna (± 4 odstotke). |
Il-qisien u l-kalkoli tal-emissjonijiet kollha għandhom jitwettqu skont l-Anness 6. | Vse meritve emisij in izračuni se opravijo v skladu s Prilogo 6. |
Id-determinazzjoni tal-emissjonijiet medji għal sistema riġenerattiva unika għandha tkun skont il-paragrafu 3.3 ta’ dan l-Anness u għas-sistemi ta’ reġenerazzjoni multipli skont il-paragrafu 3.4 ta’ dan l-Anness. | Določanje povprečnih emisij za en sam regeneracijski sistem se izračuna v skladu z odstavkom 3.3 te priloge in za več regeneracijskih sistemov v skladu z odstavkom 3.4 te priloge. |
Il-proċess ta’ tagħbija u d-determinazzjoni tal-Ki għandhom isiru matul iċ-ċiklu operattiv tat-Tip I, fuq dinamometru tax-xażi jew fuq bank tat-test tal-magna fejn jintuża ċiklu ekwivalenti tat-test. | Postopek polnjenja in določitev Ki se opravi med voznim ciklom tipa I na dinamometru ali preskusni napravi za motor, ki uporablja enakovredni preskusni cikel. |
Dawn iċ-ċikli jistgħu isiru kontinwament (jiġifieri mingħajr ma jkun hemm għalfejn li bejn iċ-ċikli tintefa’ l-magna). | Te cikle se lahko izvaja neprekinjeno (tj. med posameznimi cikli ni treba ugašati motorja). |
Wara kwalunkwe numru ta’ ċikli kkompletati, il-vettura trid titneħħa mid-dinamometru tax-xażi, u t-test jitkompla aktar tard. | Po katerem koli številu končanih ciklov se lahko vozilo odstrani z dinamometra in preskus nadaljuje pozneje. |
In-numru ta’ ċikli (D) bejn żewġ ċikli fejn iseħħu l-fażijiet riġenerativi, in-numru ta’ ċikli li matulhom isir il-kejl tal-emissjonijiet (n), u kull kejl tal-emissjonijiet (M’sij) għandu jiġi rrappurtat fil-punti 4.1.11.2.1.10.1 sa 4.1.11.2.1.10.4 sa 4.1.11.2.5.4.1 sa 4.1.11.2.5.4.4 tal-Anness 1 kif ikun applikabbli. | Število ciklov (D) med dvema cikloma, v katerih nastopijo faze regeneracije, število ciklov, v času katerih se izvedejo meritve emisij (n), in vse meritve emisij (M’sij) se sporočijo v Prilogi 1, točke 4.1.11.2.1.10.1 do 4.1.11.2.1.10.4 ali 4.1.11.2.5.4.1 do 4.1.11.2.5.4.4. |
Il-kejl tal-emissjoni tad-diossidu tal-karbonju u tal-konsum tal-fjuwil waqt ir-riġenerazzjoni | Merjenje emisije ogljikovega dioksida in porabe goriva med regeneracijo |
Il-preparazzjoni tal-vettura, jekk tkun meħtieġa, għat-test tal-emissjonijiet matul fażi riġenerattiva, tista’ tiġi kkompletata billi jintużaw iċ-ċikli ta’ preparazzjoni fil-paragrafu 5.3 tal-Anness 4 għar-Regolament Nru 83 jew iċ-ċikli ekwivalenti tal-bank tat-test tal-magna, jiddependi mill-proċedura ta’ tagħbija magħżula fil-paragrafu 3.1.2 t’aktar ‘il fuq. | Priprava vozila (če je potrebna) za preskušanje za določanje emisij med fazo regeneracije se lahko izvede z uporabo ciklov priprave iz odstavka 5.3 Priloge 4 k Pravilniku št. 83 ali enakovrednih ciklov na napravi za preskušanje motorja, odvisno od postopka obremenitve, izbranega v odstavku 3.1.2 zgoraj. |
Il-kundizzjonijiet tat-test u tal-vettura għat-test li ġew deskritti fl-Anness 6 japplikaw qabel ma jitwettaq l-ewwel test validu tal-emissjonijiet. | Pogoji za preskus in vozilo, opisani v Prilogi 6, veljajo pred izvedbo prvega veljavnega preskušanja za določanje emisij. |
Ir-riġenerazzjoni ma tridx isseħħ waqt il-preparazzjoni tal-vettura. | Regeneracija ne sme nastopiti med pripravo vozila. |
Dan jista’ jiġi żgurat permezz ta’ wieħed mill-metodi li ġejjin: | To se lahko zagotovi z eno od naslednjih metod: |
Għaċ-ċikli ta’ prekundizzjonament tista’ tiġi mgħammra sistema li tirriġenera jew sistema parzjali “finta”. | Za cikle predhodnega kondicioniranja se lahko namesti „navidezni“ sistem za regeneracijo ali delni sistem. |
Kull metodu ieħor miftiehem bejn il-manifattur u l-awtorità tal-approvazzjoni tat-tip. | Katera koli druga metoda, dogovorjena med proizvajalcem in homologacijskim organom. |
Għandu jitwettaq test tal-emissjoni tal-egżost bi startjar kiesaħ inkluż proċess ta’ riġenerazzjoni, skont iċ-ċiklu operattiv tat-Tip I jew ċiklu tal-bank tat-test tal-magna ekwivalenti. | Preskušanje za določanje emisij izpušnih plinov pri hladnem zagonu, vključno z regeneracijo, se opravi v skladu z obratovalnim ciklom tipa I ali enakovrednimi cikli na napravi za preskušanje motorja. |
Jekk it-testijiet tal-emissjonijiet bejn żewġ ċikli fejn iseħħu fażijiet riġenerattivi jitwettqu fuq bank tat-test tal-magna, it-test tal-emissjonijiet inkluża fażi riġenerattiva għandhom jitwettqu wkoll fuq bank tat-test tal-magna. | Če se preskušanje za določanje emisij med dvema cikloma, v katerih nastopijo faze regeneracije, opravi na napravi za preskušanje motorja, se na napravi za preskušanje motorja opravi tudi preskušanje za določanje emisij, vključno s fazo regeneracije. |
Jekk il-proċess ta’ riġenerazzjoni jeħtieġ aktar minn ċiklu operattiv wieħed, iċ-ċiklu/i tat-test susswegenti għandu/hom jinsaq(u) immedjatament, mingħajr ma tintefa’ l-magna, sakemm tkun intlaħqet riġenerazzjoni kompluta (kull ċiklu għandu jiġi kkompletat). | Če je za regeneracijo potreben več kot en obratovalni cikel, se nemudoma, brez ugašanja motorja, odvozi(jo) naknadni preskusni cikel(-li), dokler ni dosežena popolna regeneracija (vsi cikli morajo biti zaključeni). |
Il-ħin meħtieġ biex jiġi stabbilit test ġdid għandu jkun l-iqsar possibbli (eż. bidla fil-filtru tal-materja partikulari). | Čas, potreben za pripravo novega preskusa, naj bo čim krajši (npr. menjava filtra za delce). |
Waqt dan il-perjodu, il-magna trid tintefa’. | Motor mora biti v tem času ugasnjen. |
Il-valuri tal-emissjoni tad-diossidu tal-karbonju utal-konsum tal-fjuwil waqt ir-riġenerazzjoni (Mri) għandhom jiġu kkalkolati skont l-Anness 6. | Vrednosti emisije ogljikovega dioksida in porabe goriva med regeneracijo (Mri) se izračuna v skladu s Prilogo 6. |
Għandu jiġi rreġistrat in-numru ta’ ċikli operattivi (d) li tkejjel għal riġenerazzjoni kompluta. | Zabeleži se število obratovalnih ciklov (d), izmerjenih za popolno regeneracijo. |
Il-kalkolu tal-emissjoni tad-diossidu tal-karbonju u tal-konsum tal-fjuwil ikkombinati ta’ sistema riġenerattiva unika | Izračun kombiniraneemisije ogljikovega dioksida in porabe goriva enega samega regeneracijskega sistema |
M'sij | M'sij |
M'rij | M'rij |
fejn għal kull emissjoni tad-diossidu tal-karbonju u konsum tal-fjuwil meqjus: | kjer je za vsako obravnavano emisijo ogljikovega dioksida in porabo goriva: |
M’ sij | M’ sij |
l-emissjonijiet totali ta’ CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km tul parti waħda (i) taċ-ċiklu operattiv (jew ċiklu ekwivalenti tal-bank tat-test tal-magna) mingħajr riġenerazzjoni; | masne emisije CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km v času enega dela (i) obratovalnega cikla (ali enakovrednega cikla na napravi za preskušanje motorja) brez regeneracije |
M’ rij | M’ rij |
il-valur intermedju tal-emissjonijiet totali ta’ CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km tul parti waħda (i) taċ-ċiklu operattiv mingħajr riġenerazzjoni; | povprečne masne emisije CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km v času enega dela (i) obratovalnega cikla brez regeneracije |
il-valur intermedju tal-emissjonijiet totali ta’ CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km tul parti waħda (i) taċ-ċiklu operattiv waqt ir-riġenerazzjoni | povprečne masne emisije CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km v času enega dela (i) obratovalnega cikla med regeneracijo |
il-valur intermedju tal-emissjonijiet totali ta’ CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km; | povprečna masna emisija CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km |
n in-numru ta’ punti tat-test fejn isir il-kejl tal-emissjonijiet (iċ-ċikli operattivi tat-Tip I jew iċ-ċikli ekwivalenti tal-bank tat-test tal-magna) bejn żewġ ċikli fejn iseħħu fażijiet riġenerattivi, ≥ 2; | n število preskusnih točk, na katerih so opravljene meritve emisij (obratovalni cikli tipa I ali enakovredni cikli na napravi za preskušanje motorja) med dvema cikloma, v katerih nastopijo regenerativne faze, ≥ 2 |
d in-numru ta’ ċikli operattivi meħtieġa għar-riġenerazzjoni; | d število obratovalnih ciklov, potrebnih za regeneracijo |
D in-numru ta’ ċikli operattivi bejn żewġ ċikli fejn iseħħu fażijiet riġenerattivi. | D število voznih ciklov med dvema cikloma, v katerih se začne regeneracijska faza. |
Għal spjegazzjoni tal-parametri tal-kejl ara l-figura 10/1. | Za ponazoritev parametrov merjenja glej sliko 10/1. |
Il-parametri mkejla waqt it-test tal-emissjoni tad-diossidu tal-karbonju u tal-konsum tal-fjuwil matul u bejn ċikli fejn isseħħ ir-riġenerazzjoni (eżempju skematiku, l-emissjonijiet matul ‘D’ jistgħu jiżdiedu jew jonqsu) | Parametri, izmerjeni med preskusom za določitev emisije ogljikovega dioksida in porabe goriva v ciklih, v katerih nastopi regeneracija, in med njimi (shematski primer, emisije med „D“-jem se lahko povečajo ali zmanjšajo) |
Emissjoni CO2 [g/km]u konsum tal-fjuwil [l/100 km] | Emisija CO2 [g/km]in poraba goriva [l/100 km] |
Għadd ta' ċikli | Število ciklov |
Il-kalkolu tal-fattur ta’ riġenerazzjoni K għal emissjoni tad-diossidu tal-karbonju u konsum tal-fjuwil (i) meqjus | Izračun faktorja regeneracije K za obravnavano emisijo ogljikovega dioksida in porabo goriva (i) |
Ir-riżultati ta’ Msi, Mpi u Ki għandhom jiġu rreġistrati fir-rapport tat-test li jingħata mis-Servizz Tekniku. | Rezultati Msi, Mpi in Ki se zapišejo v poročilo o preskusu, ki ga predloži tehnična služba. |
Ki jista’ jiġi ddeterminat wara li tkun ikkompletata sekwenza waħda. | Ki se lahko določi po koncu posameznega zaporedja. |
Il-kalkolu tal-emissjoni tas-CO2 u tal-konsum tal-fjuwil ikkombinati ta’ sistemi riġenerattivi perjodiċi multipli | Izračun kombinirane emisije CO2 in porabe goriva več sistemov za redno regeneracijo |
M'sik,j | M'sik,j |
M'rik,j | M'rik,j |
emissjoni totali tal-avvenimenti k kollha tas-CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km (i) mingħajr riġenerazzjoni; | masna emisija vseh dogodkov k CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km (i) brez regeneracije |
emissjoni totali tal-avvenimenti k kollha tas-CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km (i) waqt riġenerazzjoni; | masna emisija vseh dogodkov k CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km (i) med regeneracijo |
emissjoni totali tal-avvenimenti k kollha tas-CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km (i); | masna emisija vseh dogodkov k CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km (i) |
emissjoni totali tal-avveniment k tas-CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km (i) mingħajr riġenerazzjoni; | masna emisija dogodka k CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km (i) brez regeneracije |
emissjoni totali tal-avveniment k tas-CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km (i) waqt riġenerazzjoni; | masna emisija dogodka k CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km (i) med regeneracijo |
M’ sik,j | M’ sik,j |
emissjoni totali ta’ avveniment k tas-CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km (i) tul ċiklu operattiv tat-Tip I wieħed (jew ċiklu tal-bank tat-test tal-magna ekwivalenti) mingħajr riġenerazzjoni mkejjel fil-punt j; 1 ≤ j ≤ n; | masna emisija dogodka k CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km (i) skozi en vozni cikel tipa I (ali enakovreden cikel preskusa motorja na preskusni napravi) brez regeneracije, merjena na točki j; 1 ≤ j ≤ n |
M’ rik,j | M’ rik,j |
emissjoni totali ta’ avveniment k tas-CO2 fi g/km u l-konsum tal-fjuwil f’l/100 km (i) tul ċiklu operattiv tat-Tip I (jew ċiklu tal-bank tat-test tal-magna ekwivalenti) mingħajr riġenerazzjoni (fejn j>1, l-ewwel test tat-Tip I isir kiesaħ u ċ-ċikli sussegwenti jkunu sħan) mkejjel fiċ-ċiklu operattiv j; 1 ≤ j ≤ d; | masna emisija dogodka k CO2 v g/km in poraba goriva v l/100 km (i) skozi en vozni cikel tipa I (ali enakovreden cikel preskusa motorja na preskusni napravi) med regeneracijo (ko j>1, se prvi preskus tipa I opravi hladen, naknadni cikli pa topli), merjena pri voznem ciklu j; 1 ≤ j ≤ d |
l-għadd ta’ punti tat-test tal-avveniment k fejn isir il-kejl tal-emissjonijiet (iċ-ċikli operattivi tat-Tip I jew iċ-ċikli ekwivalenti tal-bank tat-test tal-magna) bejn żewġ ċikli fejn iseħħu fażijiet riġenerattivi, ≥ 2; | število preskusnih točk dogodka k, na katerih se opravijo merjenja emisij (vozni cikli tipa I ali enakovredni cikli preskusa motorja na preskusni napravi) med dvema cikloma, v katerih se začnejo regeneracijske faze, ≥ 2 |