| Source | Target | | Jekk wieħed iħares lejn id-dimensjoni reġjonali, il-grad ta' urbanizzazzjoni huwa fattur importanti għall-aċċess u għall-użu tat-TIK. | Z vidika regionalne razsežnosti je stopnja urbanizacije pomemben dejavnik dostopa in uporabe IKT. |
| Il-penetrazzjoni tal-internet, għalhekk, tibqa' ħafna aktar dgħajfa f'inħawi taż-Żona Ekonomika Ewropea fejn ma tantx joqogħdu nies. | Na redko poseljenih območjih v vsem Evropskem gospodarskem prostoru je razširjenost interneta zato še vedno veliko manjša. |
| Ara l-Att msemmi fil-punt 5cl tal-Anness XI tal-Ftehim taż-ŻEE (id-Direttiva 2002/21/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tas-7 ta' Marzu 2002 dwar kwadru regolatorju komuni għan-networks ta' komunikazzjonijiet u servizzi elettroniċi (Direttiva Kwadru) (ĠU L 108, 24.4.2002, p. 33)), l-Att msemmi fil-punt 5ck tal-Anness XI tal-Ftehim taż-ŻEE (id-Direttiva 2002/20/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tas-7 ta' Marzu 2002 dwar l-awtorizzazzjoni ta' networks u servizzi ta' komunikazzjonijiet elettroniċi (Direttiva ta' Awtorizzazzjoni) (ĠU L 108, 24.4.2002, p. 21)) u l-Att msemmi fil-punt 5cj tal-Anness XI tal-Ftehim taż-ŻEE (id-Direttiva 2002/19/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tas-7 ta' Marzu 2002 dwar l-aċċess għal, u l-interkonnessjoni ta', networks ta' komunikazzjonijiet elettroniċi u faċilitajiet assoċjati (Direttiva tal-Aċċess) (ĠU L 108, 24.4.2002, p. 7)) kif adottat għall-Ftehim taż-ŻEE bil-Protokoll 1 tiegħu. | Glej akt iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33)), akt iz točke 5ck Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (UL L 108, 24.4.2002, str. 21)) in akt iz točke 5cj Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medmrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, 24.4.2002, str. 7)), kakor so prilagojeni Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu. |
| Ara d-deċiżjoni tal-Awtorità Norveġiża dwar il-Posta ut-Telekomunikazzjonijiet tat-3 ta' April 2009 dwar il-ħatra ta' impriżi b'poter tas-suq sinjifikanti u li timponi obbligi speċifiċi fis-suq għall-aċċess tal-broadband bl-ingrossa (is-suq 5); id-deċiżjoni tal-Amministrazzjoni tal-Posta u tat-Telekomunkazzjoni Nru 8/2008 ddatata t-18 ta' April 2008 dwar il-ħatra ta' impriżi b'poter tas-suq sinjifikanti u li timponi obbligi speċifiċi fis-suq għall-aċċess tal-broadband bl-ingrossa fl-Islanda u d-deċiżjoni tal-Uffiċċju għall-Komunikazzjonijiet tas-16 ta' Diċembru 2009 rigward ir-regolament speċifiku tas-settur dwar is-suq bl-ingrossa għall-aċċess tal-broadband fil-Liechtenstein. | Glej odločbo Norveškega urada za pošto in telekomunikacije z dne 3. aprila 2009 o določitvi podjetij z znatno tržno močjo in določitvi posebnih obveznosti za veleprodajni trg širokopasovnega dostopa (trg 5); odločbo Uprave za pošto in telekomunikacije št. 8/2008 z dne 18. aprila 2008 o določitvi podjetij z znatno tržno močjo in določitvi obveznosti za veleprodajni trg širokopasovnega dostopa na Islandiji ter odločbo Urada za komunikacije z dne 16. decembra 2009 o sektorskih ureditvah za veleprodajni trg širokopasovnega dostopa v Lihtenštajnu. |
| Għall-fini ta' dan id-dokument, in-netwerks tat-tip NGA huma netwerks ta' aċċess bil-fil li jikkonsistu għal kollox, jew f'partijiet minnhom, minn elementi ottiċi u li huma kapaċi jwasslu s-servizzi ta' aċċess għall-broadband b'karatteristiċi mtejba (bħal ammont ikbar ta' dejta pproċessata) meta mqabbla ma' dawk fornuti permezz tan-netwerks eżistenti tar-ram (ara wkoll hawn taħt in-nota 58 ta' qiegħ il-paġna). | V tem dokumentu omrežja NGA pomenijo žična dostopovna omrežja, ki jih v celoti ali delno sestavljajo optični elementi in lahko zagotavljajo storitve širokopasovnega dostopa z izboljšanimi lastnostmi (kot je večji pretok) v primerjavi s storitvami, ki se zagotavljajo prek obstoječih bakrenih omrežij (glej tudi opombo 58). |
| Ara l-abbozz ta' Rakkomandazzjoni tal-Kummissjoni dwar aċċess regolat għan-Netwerks għall-Aċċess tal-Ġenerazzjoni li Jmiss (NGA), fihttp://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/doc/library/public_consult/nga/dr_recomm_nga.pdf u l-Istqarrija tal-Grupp tar-Regolaturi Ewropej dwar l-iżvilupp tal-Aċċess għall-NGA, Ġabra (08) 68, fi http://www.erg.eu.int/doc/publications/erg_08_68_statement_on_nga_devolopment_081211.pdf; | Glej osnutek Priporočila Komisije o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij nove generacije (NGA) na naslovuhttp://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/doc/library/public_consult/nga/dr_recomm_nga.pdf in izjavo Evropske skupine regulatornih organov o razvoju dostopa do NGA, ERG(08) 68 na naslovu http://www.erg.eu.int/doc/publications/erg_08_68_statement_on_nga_devolopment_081211.pdf |
| Għal lista tad-deċiżjonijiet kollha li ħadet il-Kummissjoni skont ir-regoli dwar l-għajnuna mill-Istat fil-qasam tal-broadband, ara http://ec.europa.eu/competition/sectors/telecommunications/broadband_decisions.pdf | Seznam vseh odločb Komisije, sprejetih na podlagi pravil o državni pomoči na področju širokopasovnega dostopa je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/competition/sectors/telecommunications/broadband_decisions.pdf |
| Ara wkoll it-Taqsima 2.2.1. dwar l-applikazzjoni tal-prinċipju tal-investitur fl-ekonomikja tas-suq. | Glej tudi oddelek 2.2.1. o izvajanju načela vlagatelja pod tržnimi pogoji. |
| Ara d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni tat-30 ta' Mejju 2007 fil-Kawża NN 24/07 – Ir-Repubblika Ċeka, Netwerk Muniċipali Mingħajr Fil ta' Praga. | Glej Odločbo Komisije z dne 30. maja 2007 v zadevi NN 24/07 – Češka, Mestno brezžično omrežje v Pragi. |
| It-terminu “investituri” jindika impriżi jew operaturi tal-komunikazzjonijiet elettroniċi li jinvestu fil-bini u l-implimentazzjoni ta' infrastruttura tal-broadband. | Izraz „vlagatelji“ označuje podjetja ali operaterje elektronskih komunikacijskih omrežij, ki vlagajo v izgradnjo in postavitev širokopasovne infrastrukture. |
| Il-Kummissjoni approvat każ wieħed biss ta' miżura li ma kinitx tinvolvi sejħa miftuħa għall-offerti iżda li kienet tinvolvi skema ta' kreditu tat-taxxa biex issostni l-introduzzjoni tal-broadband f'inħawi mhux moqdijin tajjeb tal-Ungerija. Ara d-Deċiżjoni N 398/2005 – L-Ungerija “Żvilupp ta' Benefiċċju tat-Taxxa għall-Broadband”. | Komisija je samo v enem primeru odobrila ukrep, ki ni vključeval javnega razpisa, temveč shemo davčne olajšave za podporo postavitvi širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih Madžarske, glej Odločbo N 398/05 – Madžarska „Razvoj davčne ugodnosti za širokopasovni dostop“. |
| Eżempju, ara, id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 570/2007 – Il-Ġermanja, Il-Broadband fl-inħawi rurali ta' Baden-Württemberg. Id-Deċiżjoni N 157/06 – Ir-Renju Unit, Proġett tal-Broadband tar-Reġjun Diġitali ta' South Yorkshire; Id-Deċiżjoni N 262/06 – L-Italja, Broadband għat-Toskana rurali; Id-Deċiżjoni N 201/06 – Il-Greċja, Żvilupp għall-aċċess tal-Broadband f’territorji li mhumiex moqdijin tajjeb; u d-Deċiżjoni N 131/05 – Ir-Renju Unit, Proġett tal-Broadband FibreSpeed f'Wales. | Glej na primer Odločbo Komisije N 570/207 – Nemčija, Širokopasovno omrežje v podeželskih območjih Baden-Württemberg; Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „Digital Region“ v južnem Yorkshiru; Odločbo Komisije N 262/06 – Italija, Širokopasovno omrežje za toskansko podeželje; Odločbo Komisije N 201/06 – Grčija, Razvoj dostopa do širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih; in Odločbo Komisije N 131/05 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „FibreSpeed“ v Walesu. |
| Dawk li jużaw is-servizz f'residenzi, għalkemm huma wkoll benefiċjarji ta' tali miżuri, mhumiex suġġetti għar-regoli dwar l-għajnuna mill-Istat minħabba li la huma impriżi u lanqas operaturi ekonomiċi skont it-tifsira tal-Artikolu 61(1) tal-Ftehim taż-ŻEE. | Vendar za rezidenčne uporabnike in tudi upravičence do takih ukrepov ne veljajo pravila o državni pomoči, ker niso ne podjetja ne gospodarski subjekti v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. |
| Ara d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 266/2008 – Il-Ġermanja, Il-broadband fl-inħawi rurali ta' Bayern. | Glej Odločbo Komisije N 266/208 – Nemčija, Širokopasovno omrežje na bavarskih podeželskih območjih. |
| Ara d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 237/2008 – Il-Ġermanja, Sostenn għall-broadband f'Niedersachsen | Glej Odločbo Komisije N 237/08 – Nemčija, Podporaza širokopasovno omrežje v Spodnji Saški. |
| Kawża C-303/88, l-Italja vs il-Kummissjoni, [1991]Ġabra p. I-1433, fil-paragrafi. 20-22. | Zadeva C-303/88, Italija proti Komisiji, Recueil 1991, str. I-1433, odstavki 20–22. |
| Id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni tal-11 ta' Diċembru 2007 fil-każ C 53/2006 Citynet Amsterdam - investiment mill-belt ta' Amsterdam f'netwerk tat-tip fibre-to-the home (FTTH), ĠU L 247, 16.9.2008, p. 27. | Odločba Komisije z dne 11. decembra 2007 v zadevi C 53/2006, Citynet Amsterdam – naložba mesta Amsterdam v omrežje kablov iz steklenih vlaken do doma (FTTH), UL L 247, 16.9.2008, str. 27. |
| Il-każ kien dwar il-bini ta' netwerk ta' aċċess għall-broadband, tat-tip “Fibre-to-the-Home” (FTTH), li jqabbad 37000 dar f'Amsterdam, li kienu diġà moqdijin b'diversi netwerks kompetituri tal-broadband. | V zadevi je bila obravnavana izgradnja širokopasovnega dostopovnega omrežja kablov iz optičnih vlaken do doma (FTTH), ki naj bi povezovalo 37000 gospodinjstev v Amsterdamu, ki so že bila vključena v več konkurenčnih širokopasovnih omrežij. |
| Il-muniċipalita ta' Amsterdam kienet qatgħetha li tinvesti fis-saff passiv tan-netwerk flimkien ma' żewġ investituri privati u ħames korporazzjonijiet tal-akkomodazzjoni. | Mestna občina Amsterdam je sklenila, da bo z dvema zasebnima vlagateljema in petimi stanovanjskimi podjetji vložila v pasivni del omrežja. |
| L-infrastruttura passiva kienet tippossediha u timmaniġġjaha entità separata li l-muniċipalità ta' Amsterdam kellha f'idejha terz tal-ishma tagħha, żewġ investituri privati oħra (“ING Real Estate” u “Reggefiber”) kellhom terz iehor, filwaqt li korporazzjonijiet tal-akkomodazzjoni kellhom it-terz li jifdal. | Pasivno infrastrukturo je imel v lasti ločen gospodarski subjekt in jo je tudi upravljal, lastnik tretjine delnic tega subjekta pa je bila mestna občina Amsterdam, druga tretjina je bila v lasti dveh zasebnih vlagateljev (ING Real Estate in Reggefiber), stanovanjska podjetja pa so imela v lasti preostalo tretjino. |
| Skont il-każistika, impriżi fdati bit-tħaddim ta' servizzi ta' interess ekonomiku ġenerali jridu jkunu ngħataw dik il-biċċa xogħol permezz ta' att ta' awtorità pubblika. | V skladu s sodno prakso je treba podjetjem, ki so pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, tako nalogo dodeliti z aktom javnega organa. |
| F'dan ir-rigward, servizz ta' interess ekonomiku ġenerali jista' jiġi fdat f'idejn operatur permezz tal-għoti ta' konċessjoni ta' servizz pubbliku; ara l-Kawżi magħquda T-204/97 u T-270/97 EPAC vs Il-Kummissjoni [2000]Ġabra p. II-2267, punt 126 u l-Kawża T-17/02 Fred Olsen vs Il-Kummissjoni [2005]Ġabra p. II-2031, punti 186, 188-189. | Zato se lahko operaterja pooblasti za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena s podelitvijo koncesije za opravljanje javne službe; glej združeni zadevi T-204/97 in T-270/97, EPAC proti Komisiji, Recueil 2000, str. II-2267, točka 126, in zadevo T-17/02, Fred Olsen proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-2031, točke 186, 188 in 189. |
| Is-sentenza C-280/00, Altmark Trans GmbH u Regierungspräsidium Magdeburg vs Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH [2003]Ġabra ECR I-7747. | Glej zadevo C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH [2003]PSES I-7747. |
| Minn haen ’il quddiem msejħa s-sentenza Altmark. | V nadaljnjem besedilu: sodba Altmark. |
| Ara d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 381/04 – Franza, Projet de réseau de télécommunications haut débit des Pyrénées-Atlantiques, u d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni (Deċiżjoni N 382/04 – Franza, Mise en place d'une infrastructure haut débit sur le territoire de la région Limousin (DORSAL). | Glej Odločbo Komisije N 381/04 – Francija, Projekt hitrega telekomunikacijskega omrežja v Pyrénées-Atlantiques, in Odločbo Komisije N 382/04 – Francija, Vzpostavitev hitre infrastrukture v regiji Limousin (DORSAL). |
| Għalkemm f'dan il-Kapitolu ssir referenza għal “konċessjoni” ta' servizz pubbliku, il-forma tal-istrument kuntrattwali magħżul għall-għoti ta' missjoni ta' servizz pubbliku jew ta' SIEĠ tista' tvarja bejn Stat tal-EFTA u ieħor. | Čeprav je v tem poglavju govora o „koncesiji“ za opravljanje javne službe, pa se lahko oblika pogodbenega instrumenta za oddajo naročila javne službe ali SSGP od ene države Efte do druge razlikuje. |
| Madankollu, l-istrument għandu jispeċifika, għall-inqas, in-natura preċiża, l-ambitu u l-perjodu ta' validità tal-obbligi ta' servizz pubbliku imposti kif ukoll l-identità tal-impriżi kkonċernati, u l-ispejjeż li għandhom jinġarru mill-impriża kkonċernata. | Vendar mora izbrani instrument določati vsaj natančno vrsto, obseg in trajanje dodeljenih obveznosti javne službe in identiteto zadevnih podjetij ter stroške, ki jih mora prevzeti zadevno podjetje. |
| Partikularment, ġaladarba l-Istati Membri jgawdu minn diskrezzjoni wiesgħa meta jiġu biex jiddefinixxu l-ambitu ta' SIEĠ, il-Kummissjoni rrikonoxxiet fiż-żewġ deċiżjonijiet ta' hawn fuq li sal-punt li l-forniment ta' infrastruttura tal-broadband li tkopri kullimkien ikun miftuħ għall-fornituri kollha l-oħra tan-netwerks u jirrimedja nuqqas tas-suq u jipprovdi konnettività għal dawk kollha li jużaw is-servizz fir-reġjuni kkonċernati, l-Istat Membru kkonċernat ma jkunx ikkommetta żball evidenti meta jkun qies li l-forniment ta' tali servizz jaqa' taħt it-tifsira ta' SIEĠ. | Ker imajo države članice veliko svobode pri opredeljevanju področja uporabe SSGP, je Komisija v navedenih dveh odločbah sklenila, da zadevne države članice niso storile očitne napake, ko so zadevne storitve opredelile kot SSGP, ker je zagotavljanje vseprisotne širokopasovne infrastrukture odprto za vse druge ponudnike omrežij ter odpravlja tržne nepopolnosti in zagotavlja povezljivost vsem uporabnikom v zadevnih regijah. |
| Ara d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 284/2005 – L-Irlanda, Programm Reġjonali tal-Broadband: Netwerks Metropolitani (Metropolitan Area Networks - “MANs”), fażijiet II u III , fil-paragrafi (23, 37-40). | Glej Odločbo Komisije N 284/2005 – Irska, Regionalni program na področju širokopasovnih povezav: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN), odstavki 23, 37–40. |
| F'dak il-każ il-Kummissjoni kkunsidrat li s-sostenn mogħti għall-introduzzjoni u t-tħaddim ta' Netwerks Metropolitani (MANs) f'għadd ta' bliet fl-Irlanda ma kienx kumpens għal SIEĠ għar-raġuni li l-miżura li ġiet notifikata iktar kienet tixbah lil “sħubija bejn is-settur pubbliku u dak privat” milli lil każ ta' responsabbiltà għal SIEĠ u għall-implimentazzjoni tiegħu. | V navedenem primeru je Komisija odločila, da podpora, namenjena postavitvi in delovanju omrežij na mestnih območjih v več mestih na Irskem, ni bila nadomestilo za SSGP, ker je bil priglašeni ukrep bolj podoben javno-zasebnemu partnerstvu kot pooblastilu za SSGP in njihovemu izvajanju. |
| Ara wkoll id-Deċiżjoni N 890/06 – Franza, “Aide du Sicoval pour un réseau de très haut débit”. | Glej tudi Odločbo N 890/06 – Francija, Pomoč združenja občin Sicoval za zelo hitro omrežje. |
| F'dak il-każ, il-Kummissjoni osservat li l-miżura nnotifikata kellha x'taqsam ma' sostenn għall-forniment tal-konnettività mal-broadband għal ċentri tan-negozju u organizzazzjonijiet taċ-ċivil biss f'parti ta' Toulouse, bl-esklużjoni tal-qasam residenzjali. | V tej zadevi je Komisija opozorila, da se je priglašeni ukrep nanašal na podporo za zagotavljanje širokopasovne povezljivosti le poslovnim centrom in organizacijam javnega sektorja v delu Toulousa, ne pa tudi rezidenčnemu sektorju. |
| Barra minn hekk, il-proġett kien qed ikopri biss parti mir-reġjun. | Poleg tega je projekt vključeval le del regije. |
| Għal dik ir-raġuni, il-Kummissjoni sabet li dan ma kienx SIEĠ minħabba li l-miżura nnotifikata ma kellhiex l-għan li taqdi l-interessi taċ-ċittadini, iżda dawk tal-qasam tan-negozju. | Zato je Komisija ugotovila, da zadevni primer ni vključeval SSGP, ker namen priglašenega ukrepa ni bil izpolniti interese državljanov, ampak interese poslovnega sektorja. |
| Ara l-Kawża T-289/03, BUPA u Oħrajn vs il-Kummissjoni, (2008) Ġabra II-741, paragrafu 165, u Kawża T-106/95, FFSA u Oħrajn vs il-Kummissjoni, (1997) Ġabra II-229, paragrafu 99. | Glej zadevo T-289/03, BUPA in drugi proti Komisiji, ZOdl. 2008, str. II-741, točka 165, in zadevo T-106/95, FFSA in drugi proti Komisiji, Recueil 1997, str. II-229, točka 99. |
| Ara wkoll il-paragrafu 14 tal-Komunikazzjoni tal-Kummissjoni dwar is-servizzi ta' interess ġenerali fl-Ewropa, (ĠU C 17, 19.1.2001, p.4). | Glej tudi odstavek 14 Sporočila Komisije o storitvah splošnega pomena v Evropi, (UL C 17, 19.1.2001, str. 4). |
| Ara l-Kawża T-442/03, SIC v Il-Kummissjoni [2008]Ġabra II-1161, paragrafu 195. Kawża T-289/03 BUPA u Oħrajn vs il-Kummissjoni, op.cit., paragrafu 166, u Kawża T-17/02 Fred Olsen vs il-Kummissjoni, op.cit., paragrafu 216. | Zadeva T-442/03 SIC proti Komisiji [2008]ZOdl. II-1161, odstavek 195; zadeva T-289/03, BUPA in drugi proti Komisiji, op.cit., odstavek 166, in zadeva T-17/02, Fred Olsen proti Komisiji, op.cit., odstavek 216. |
| Skont il-paragrafu 22 tal-Komunikazzjoni tal-Kummissjoni dwar servizzi ta' interess ġenerali fl-Ewropa, “Il-libertà tal-Istati Membri li jiddefinixxu [servizzi ta' interess ekonomiku ġenerali]tfisser li l-Istati Membri huma primarjament responsabbli biex jiddefinixxu x'inhu dak li huma jqisu bħala [tali]servizzi … fuq il-bażi tal-karatteristiċi speċifiċi tal-attivitajiet. Din id-definizzjoni tista’ tkun biss bla ħsara għall-kontroll ta’ żball evidenti.” | V skladu z odstavkom 22 Sporočila Komisije o storitvah splošnega pomena v Evropi „pravica držav članic pri opredelitvi [storitev splošnega gospodarskega pomena]pomeni predvsem njihovo pristojnost pri opredelitvi, kaj šteje za [takšne]storitve (…) na podlagi posebnih značilnosti dejavnosti. Takšno opredeljevanje je podvrženo le nadzoru nad očitnimi napakami.“ |
| Dan jimplika li l-għan ta' interess ġenerali li jridu jaslu għalih l-awtoritajiet pubbliċi ma jistax ikun sempliċiment dak tal-iżvilupp ta' ċerti attivitajiet ekonomiċi jew oqsma ekonomiċi kif hemm fl-Artikolu 61(3)(c). | To pomeni, da cilj splošnega interesa, ki ga želijo doseči javni organi, ne more biti zgolj razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti ali gospodarskih območij, kakor je določeno v členu 61(3)(c). |
| Ara d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 381/04 – Franza, Projet de réseau de télécommunications haut débit des Pyrénées-Atlantiques, paragrafu 53 u d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 382/04 – Franza, Mise en place d'une infrastructure haut débit sur le territoire de la région Limousin (DORSAL). | Glej Odločbo Komisije N 381/04 – Francija, Projekt hitrega telekomunikacijskega omrežja v Pyrénées-Atlantiques, odstavek 53, in Odločbo Komisije N 382/04 – Francija, Vzpostavitev hitre infrastrukture v regiji Limousin (DORSAL). |
| F'dan ir-rigward, in-netwerks li wieħed irid jikkunsidra biex jivvaluta l-ħtieġa għal SIEĠ għandhom ikunu dejjem ta' arkitettura paragunabbli, jiġifieri jew netwerks tal-broadband bażiku jew inkella netwerks tat-tip NGA. | V tem okviru morajo biti omrežja, ki jih je treba upoštevati pri oceni potrebe po SSGP, vedno primerljiva z vidika arhitekture, in sicer bodisi omrežja osnovnega širokopasovnega dostopa ali omrežja NGA. |
| F'dan ir-rigward, sforzi ta' investiment ippjanati minn investituri privati għandhom ikunu tali li jiggarantixxu li almenu jsir progress sinifikanti f'termini ta' kopertura fil-perjodu ta' tliet snin, bit-tlestija tal-investiment ippjanat maħsuba li sseħħ f'perjodu raġonevoli ta' żmien minn hemm ’il quddiem (skont l-ispeċifiċitajiet ta' kull qasam u ta' kull proġett). | Zasebni vlagatelji morajo torej svoja vlaganja načrtovati tako, da bo pri zagotavljanju pokritosti v treh letih dosežen vsaj precejšen napredek, pri čemer bo dokončanje načrtovane naložbe sledilo v razumnem časovnem obdobju (odvisno od posebnosti posameznega območja in posameznega projekta). |
| Fin-nuqqas ta' raġunijiet bħal dawn, lanqas reviżjoni marġinali mill-Awtorità abbażi kemm tal-ewwel kundizzjoni Altmark kif ukoll tal-Artikolu 59(2) tal-Ftehim taż-ŻEE fir-rigward tal-eżistenza ta' żball evidenti mill-Istat tal-EFTA fil-kuntest tad-diskrezzjoni tiegħu ma jkun possibbli. Kawża T-289/03, BUPA u Oħrajn vs Il-Kummissjoni [2008]op.cit, paragrafu 172. | Brez teh razlogov Nadzorni organ ne bi mogel opraviti niti omejenega pregleda na podlagi prvega pogoja iz sodbe Altmark in člena 59(2) Sporazuma EGP glede obstoja očitne napake države Efte pri izvajanju njene diskrecijske pravice, zadeva T-289/03, BUPA in drugi proti Komisiji, točka 172, op.cit. |
| Netwerk għandu jkun teknoloġikament newtrali u b'hekk jippermetti lil dawk li jfittxu l-aċċess jużaw kwalunkwe mit-teknoloġiji disponibbli biex jipprovdu servizzi lill-konsumaturi aħħarin. | Omrežje mora biti tehnološko nevtralno in iskalcem dostopa omogočati uporabo vseh razpoložljivih tehnologij za zagotavljanje storitev končnim uporabnikom. |
| Għalkemm tali rekwiżit jista' jkollu applikazzjoni limitata fejn tidħol l-implimentazzjoni ta' infrastruttura ta' netwerk tal-ADSL, dan jista' ma jkunx il-każ fir-rigward ta' netwerk tat-tip NGA imsejjes fuq il-fibra ottika fejn l-operaturi jistgħu jużaw teknoloġiji differenti tal-fibra ottika biex jipprovdu servizzi lil konsumaturi aħħarin (jiġifieri, minn punt sa punt jew G-PON). | Čeprav se lahko takšna zahteva v zvezi s postavitvijo infrastrukture za omrežje ADSL uveljavlja le v omejenem obsegu, pa morda to ne velja za optično omrežje NGA, v katerem lahko subjekti za zagotavljanje storitev končnim uporabnikom uporabijo različne tehnologije vlaken (npr. točka–točka ali G-PON). |
| Eżempju, netwerk ADSL għandu jipprovdi seperazzjoni tal-bitstream u sħiħa, filwaqt li netwerk tat-tip NGA imsejjes fuq il-fibra ottika għandu jipprovdi għall-inqas aċċess għall-fibra mitfija, għall-bitstream, u jekk ikun qed jitqiegħed netwerk FTTC, aċċess għal separazzjoni subloop. | Omrežje ADSL bi moralo na primer zagotavljati bitni tok in povsem razvezano krajevno zanko, medtem ko bi moralo optično omrežje NGA zagotavljati vsaj dostop do temnih optičnih vlaken, bitnega toka, pri postavitvi omrežja FTTS pa dostop do razvezane podzanke. |
| Din ir-restrizzjoni hija ġustifikata mill-fatt li, ladarba netwerk tal-broadband li tipprovdi konnettività universali tkun tqiegħdet, il-qawwiet tas-suq normalment ikunu biżżejjed biex jipprovdu servizzi ta' komunikazzjoni lill-konsumaturi kollha bi prezz kompetittiv. | Utemeljitev te omejitve sledi iz dejstva, da so tržne sile po končani postavitvi širokopasovnega omrežja z univerzalnim dostopom navadno dovolj močne, da se zagotovijo komunikacijske storitve po konkurenčnih cenah za vse uporabnike. |
| Tali salvagwardji jistgħu jinkludu, partikularment, obbligu ta' separazzjoni tal-kontijiet, u jistgħu jinkludu wkoll il-ħolqien ta' entità strutturalment u legalment separata mill-operatur integrat vertikalment. | Takšni zaščitni ukrepi lahko vključujejo zlasti obveznost ločenega računovodstva, poleg tega pa tudi vzpostavitev subjekta, ki je strukturno in pravno ločen od vertikalno integriranega operaterja. |
| Tali entità għandu jkollha waħedha r-responsabbiltà li tikkonforma mal-missjoni ta' SIEĠ assenjata lilha u li twettaqha. | Takšen subjekt bi bil izključno odgovoren za upoštevanje in izvajanje naročila SSGP, ki mu je bilo dodeljeno. |
| Huwa f'idejn l-Istati tal-EFTA biex, minħabba l-partikularitajiet ta' kull każ, isibu l-aktar metodoloġija xierqa biex jiżguraw li l-kumpens mogħti jkopri biss l-ispejjeż biex il-missjoni ta' SIEĠ titwettaq fl-inħawi fejn mhemmx qligħ. | Države Efte morajo glede na posebnosti vsakega primera oblikovati najustreznejšo metodologijo, po kateri bo odobreno nadomestilo pokrilo le stroške izvedbe naročila SSGP na nedonosnih območjih. |
| Ngħidu aħna, il-kumpens mogħti jista' jkun ibbażat fuq paragun bejn dħul li jirriżulta mill-isfruttament kummerċjali tal-infrastruttura fl-inħawi fejn hemm il-qligħ u d-dħul li jirriżulta mill-isfruttament kummerċjali fl-inħawi fejn mhemmx qligħ. | Odobreno nadomestilo bi lahko na primer temeljilo na primerjavi med prihodki od komercialnega koriščenja infrastrukture na donosnih območjih in prihodki komercialnega koriščenja infrastrukture na nedonosnih območjih. |
| Kwalunkwe qligħ eċċessiv, jiġifieri qligħ ogħla mir-redditu medju tal-industrija fuq il-kapital għat-tusigħ ta' infrastruttura partikulari tal-broadband, jista’ jiġi assenjat għall-finanzjament tas-SIEĠ fl-inħawi fejn mhemmx qligħ filwaqt li dak li jifdal ikun is-suġġett tal-kumpens finanzjarju mogħti. | Ves presežni dobiček, to je dobiček, večji od povprečnega donosa kapitala v panogi za postavitev dane širokopasovne infrastrukture, bi se lahko namenil financiranju SSGP na nedonosnih območjih, preostali znesek pa bi pomenil odobreno finančno nadomestilo. |
| ĠU L 312, 29.11.2005, p. 67. | UL L 312, 29.11.2005, str. 67. |
| Ara wkoll il-Kapitolu dwar l-għajnuna mill-Istat fil-forma ta' kumpens għal servizz pubbliku tal-Linji Gwida dwar —Għajnuna mill-Istat tal-Awtorità, ĠU L 109, 26.4.2007, p. 44 u s-Suppliment taż-ŻEE Nru 20, 26.4.2007, p. 1, disponibbli wkoll fuq il-websajt tal-Awtorità http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/state_aid_guidelines/partvi-stateaidintheformofpublicservicecompensation.pdf | Glej tudi poglavje o državni pomoči v obliki nadomestila za javne storitve Smernic Nadzornega organa o državni pomoči, UL L 109, 26.4.2007, str. 44 in Dopolnilo EGP št. 20, 26.4.2007, str. 1. na voljo tudi na spletni strani Nadzornega organa http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/state_aid_guidelines/partvi-stateaidintheformofpublicservicecompensation.pdf |
| Wieħed għandu jfakkar li, skont l-Artikolu 107(3)(a) tat-TFUE, ekwivalenti mal-Artikolu 61(3)(a) tal-Ftehim taż-ŻEE “għajnuna maħsuba biex tippromwovi l-iżvilupp ekonomiku ta’ inħawi fejn il-livell tal-għejxien huwa baxx b’mod anormali jew fejn ikun hemm stat serju ta’ nuqqas ta’ impieg” tista’ tiġi kkunsidrata bħala kompatibbli mat-tħaddim tal-Ftehim taż-ŻEE. | Opozoriti je treba, da se lahko v skladu s členom 107(3)(a) PDEU, ki ustreza členu 61(3)(a) Sporazuma EGP tudi „pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika“, obravnava kot združljiva z delovanjem Sporazuma EGP. |
| ĠU L 54, 28.2.2008, p. 1 u s-Suppliment taż-ŻEE Nru 11, 28.2.2008, p. 1. | UL L 54, 28.2.2008, str. 1 in Dopolnilo EGP št. 11, 28.2.2008, str. 1. |
| Linji Gwida dwar l-għajnuna reġjonali nazzjonali għall-2007-2013 (ĠU C 54, 4.3.2006, p. 13). | Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13). |
| Barra minn hekk, għalkemm l-għajnuna mogħtija f'ċerti każi kienet limitata għal “inħawi assistiti” u setgħet anki tiġi kkwalifikata bħala għajnuna għall-investiment tal-bidu skont it-tifsira tal-Linji Gwida msemmija hawn fuq, spiss l-intensità tal-għajnuna setgħet taqbeż il-limitu permess għal għajnuna reġjonali f'inħawi bħal dawn. | Poleg tega, čeprav je bila dodeljena pomoč v nekaterih primerih omejena na „območja, ki prejemajo pomoč“ in bi se lahko opredelila tudi kot pomoč za začetno naložbo v skladu z navedenimi smernicami, je lahko intenzivnost pomoči pogosto presegla dovoljeno zgornjo mejo za regionalno pomoč na takih območjih. |
| Eżempju, id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 508/2008 – Ir-Renju Unit, Il-forniment ta' servizzi remoti tal-Broadband fl-Irlanda ta' Fuq, id-Deċiżjoni N 201/2006 – Il-Greċja, Żvilupp fl-aċċess għall-broadband f'inħawi li mhumiex moqdijin tajjeb, u d-Deċiżjoni N 118/2006 – Il-Latvija, L-iżvilupp ta' netwerks ta' komunikazzjoni bil-broadband f'inħawi rurali. | Glej na primer Odločbo Komisije N 508/08 – Združeno kraljestvo, Zagotavljanje širokopasovnih storitev na oddaljenih območjih Severne Irske, Odločbo N 201/06 – Grčija, Razvoj dostopa do širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih, in Odločbo N 118/06 – Latvija, Razvoj širokopasovnih komunikacijskih omrežij na podeželskih območjih. |
| Ara, eżempju, id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 201/2006 – Il-Greċja “Żvilupp fl-aċċess għall-broadband f'inħawi li mhumiex moqdijin tajjeb”. | Glej na primer Odločbo Komisije N 201/06 – Grčija, Razvoj dostopa do širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih. |
