| Source | Target | | Ara, eżempju, id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 118/2006 – Il-Latvija, “L-iżvilupp ta' netwerks ta' komunikazzjoni bil-broadband f'inħawi rurali”. | Glej na primer Odločbo Komisije N 118/06 – Latvija, Razvoj širokopasovnih komunikacijskih omrežij na podeželskih območjih. |
| Ara d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni tad-19 ta' Lulju 2006 dwar il-miżura Nru C 35/05 (ex N 59/05) li l-Pajjiżi l-Baxxi qed jippjanaw li jimplimentaw rigward infrastruttura tal-broadband f’Appingedam (ĠU L 86, 27.3.2007, p. 1). | Glej Odločbo Komisije z dne 19. julija 2006 o državni pomoči C 35/2005 (ex N 59/05), ki jo Nizozemska namerava izvajati v okviru razvoja širokopasovnega omrežja v Appingedamu, UL L 86, 27.3.2007, str. 1. |
| Il-każ kien jinvolvi l-implimentazzjoni ta' netwerk passiv (jiġifieri l-kanali u l-kejbils) li kien se jkun il-proprjetà tal-muniċipalità, filwaqt li s-saff attiv (jiġifieri l-ġestjoni u t-tħaddim tan-netwerk) kien se jingħata b'sejħa għall-offerti lil operatur bl-ingrossa mis-settur privat li jkun marbut li joffri bl-igrossa servizzi ta' aċċess lil fornituri oħra tas-servizz. | Zadeva je vključevala razvoj pasivnega omrežja (tj. vodi in vlakna), ki bi bilo v lasti občine, medtem ko bi se aktivni del (tj. upravljanje in delovanje omrežja) z razpisnim postopkom dodelil grosističnemu operaterju iz zasebnega sektorja, ki bi moral drugim ponudnikom storitev zagotavljati storitve grosističnega dostopa. |
| Fid-Deċiżjoni tagħha, il-Kummissjoni nnotat li s-suq tal-broadband fil-Pajjiżi l-Baxxi kien suq li qed javvanza malajr u li fih il-fornituri ta' servizzi ta' komunikazzjoni elettronika, inklużi l-operaturi tal-kejbil u l-Fornituri tas-Servizzi tal-Internet, kienu fil-proċess li jdaħħlu servizzi tal-broadband b'kapaċitagħolja ħafna mingħajr l-ebda sostenn mill-Istat. | Komisija je v svoji odločbi opozorila, da se nizozemski trg širokopasovnega dostopa hitro razvija ter da ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev na tem trgu, vključno s kabelskimi operaterji in ponudniki internetnih storitev, uvajajo zelo zmogljive širokopasovne storitve brez kakršne koli državne podpore. |
| Il-qagħda f'Appingedam ma kienet bl-ebda mod differenti minn dik tal-bqija tas-suq tal-broadband fil-Pajjiżi l-Baxxi. | Razmere v Appingedamu niso bile drugačne kot na preostalem nizozemskem trgu širokopasovnega dostopa. |
| Kemm il-fornitur ta' servizz bil-linja fissa, li kien diġà jeżisti, kif ukoll l-operatur tas-servizz bil-kejbil kienu diġà qed joffru “servizzi triple play” f'Appingedam (telefonija, broadband u TV diġitali/analogu) u ż-żewġ operaturi kellhom il-kapaċitajiet tekniċi biex ikomplu jkabbru l-kapaċità tal-wisa' tal-faxx tan-netwerks tagħhom. | Prvotni operater fiksne telefonije in kabelski operater sta v Appingedamu že zagotavljala „storitev trojček“ (telefonija, širokopasovni dostop in digitalna/analogna televizija) in oba operaterja sta imela tehnične zmogljivosti za dodatno povečanje pasovne širine svojih omrežij. |
| Kif imsemmi fil-paragrafu 4, wieħed għandu jfakkar li l-aċċess għall-broadband s'issa huwa rregolat ex ante fl-Istati kollha tal-EFTA. | Kot je omenjeno v odstavku 4, je treba opozoriti, da so bili trgi širokopasovnega dostopa do zdaj v vseh državah Efte predmet predhodne regulacije. |
| Fid-Deċiżjoni tagħha N 131/2005 – Ir-Renju Unit, “Proġett tal-Broadband FibreSpeed f'Wales”, il-Kummissjoni kellha tevalwa jekk is-sostenn finanzjarju mogħti mill-awtoritajiet ta' Wales għall-bini ta' netwerk tal-fibra ottika miftuħ u li jista' jintuża minn operaturi differenti, li jgħaqqad flimkien 14-il ċentru ta' negozju setax xorta waħda jiġi ddikjarat kompatibbli anki jekk il-lokalitajiet li fuqhom jiffoka n-netwerk kienu diġà moqdijin mill-operatur tan-netwerk li kien diġà jeżisti, li kien jipprovdi linji mikrija rregolati mill-prezz. | Komisija je morala v Odločbi N 131/05 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „FibreSpeed“ v Walesu, oceniti, ali je mogoče finančno podporo organov v Walesu za izgradnjo odprtega, optičnega omrežja, ki je neodvisno od ponudnika ter povezuje 14 poslovnih centrov in do katerega bodo imeli ponudniki enakopraven dostop, še vedno razglasiti za združljivo, čeprav ciljne lokacije že pokriva prvotni operater omrežja, ki je zagotavljal cenovno regulirane zakupljene vode. |
| Il-Kummissjoni sabet li l-offerta tal-linji mikrija mill-operatur li diġà kien jeżisti kienet għalja wisq, tant li l-SMEs kważi ma setgħux jaffordjawha. | Komisija je ugotovila, da je bila ponudba zakupljenih vodov prvotnega operaterja zelo draga ter zamala in srednja podjetja skoraj cenovno nedostopna. |
| Iċ-ċentri tan-negozju li għalihom kien immirat is-sostenn lanqas ma setgħu jiksbu servizzi simetriċi tal-ADSL 'il fuq minn 2 Mbps minħabba d-distanza tagħhom miċ-ċentrali telefoniċi tal-operatur li diġà kien jeżisti. | Za ciljne poslovne centre se prav tako niso zagotovile simetrične storitve ADSL nad 2 Mbps zaradi njihove oddaljenosti od telefonskih central prvotnega operaterja. |
| Barra minn hekk, l-operatur li diġà kien hemm ma kienx qed ipoġġi l-kanali u l-fibra ottika mitfija tiegħu għad-dispożizzjoni ta' partijiet terzi. | Poleg tega prvotni operater svojih vodov in temnih optičnih vlaken ni dal na voljo tretjim osebam. |
| Għalhekk, il-preżenza tal-operatur li kien hemm diġà fl-inħawi fil-mira ma setgħetx tiggarantixxi servizzi b'ħeffa kbira bi prezzijiet raġjonevoli lill-SMEs. | Zato prisotnost prvotnega operaterja na ciljnih območjih ni mogla zagotoviti cenovno dostopnih storitev hitrega interneta za mala in srednja podjetja. |
| Ma kienhemm l-ebda prospett li partijiet terzi jibnu infrastruttura alternattiva biex jipprovdu servizzi b'veloċità kbira liċ-ċentri tan-negozju inkwistjoni. | Prav tako ni bilo nobenih možnosti, da bi tretje osebe zgradile alternativno infrastrukturo za zagotavljanje visokokakovostnih storitev za zadevne poslovne centre. |
| Ara wkoll id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 890/06 – Franza, “Għajnuna tas-Sicoval għal netwerk ta' ħeffa kbira ħafna” u d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 284/05 – L-Irlanda, “Programm Reġjonali tal-Broadband”: Netwerks Metropolitani (“MANs”), fażijiet II u III . | Glej tudi Odločbo Komisije N 890/06 – Francija, Pomoč združenja občin Sicoval za zelo hitro omrežje, in Odločbo Komisije N 284/05 – Irska, Regionalni program na področju širokopasovnih povezav: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN). |
| Ara, eżempju, id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 473/07 – L-Italja, Konnessjoni mal-broadband għall-Alto Adige, id-Deċiżjoni N 570/07 – Il-Ġermanja, Il-broadband fl-inħawi rurali ta' Baden-Württemberg, id-Deċiżjoni N 131/05 – Ir-Renju Unit, Proġett tal-Broadband FibreSpeed f’Wales, id-Deċiżjoni N 284/05 – L-Irlanda, Programm Reġjonali tal-Broadband: Netwerks Metropolitani (“MANs”), fażijiet II u III, id-Deċiżjoni N 118/06 – Il-Latvija, L-iżvilupp ta' netwerks tal-komunikazzjoni bil-broadband f'inħawi rurali, u d-Deċiżjoni N 157/06 – Ir-Renju Unit, Proġett tal-Broadband tar-Reġjun Diġitali ta' South Yorkshire. | Glej na primer Odločbo Komisije N 473/07 – Italija, Širokopasovne povezave za Južno Tirolsko, Odločbo Komisije N 570/07 – Nemčija, Širokopasovno omrežje na podeželskih območjih dežele Baden-Württemberg Odločbo Komisije N 131/05 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „FibreSpeed“ v Walesu Odločbo Komisije N 284/05 – Irska, Regionalni program na področju širokopasovnih povezav: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN), Odločbo Komisije N 118/06 – Latvija, Razvoj širokopasovnih komunikacijskih omrežij na podeželskih območjih, in Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „Digital Region“ v južnem Yorkshiru. |
| Ara, eżempju, id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 222/2006 – L-Italja, Għajnuna biex tingħalaq il-qasma diġitali f'Sardinja, id-Deċiżjoni N 398/2005 – L-Ungerija, Benefiċċju għall-broadband mit-taxxa tal-iżvilupp, u d-Deċiżjoni N 264/2006 – L-Italja, Il-broadband għat-Toskana rurali. | Glej na primer Odločbo Komisije N 222/06 – Italija, Pomoč za premostitev digitalne ločnice na Sardiniji, Odločbo Komisije N 398/05 – Madžarska, Razvoj davčne ugodnosti za širokopasovni dostop, in Odločbo Komisije N 264/06 – Italija, Širokopasovno omrežje za toskansko podeželje. |
| Normalment fiħdan il-qafas tal-proċedura provduta għaliha fl-Artikolu 1(2) tal-Parti I tal-Protokoll 3 għall-Ftehim tas-Sorveljanza u tal-Qorti. | Običajno v okviru postopka, določenega v členu 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. |
| F'każ fejn ikun jista' jintwera li l-operaturi eżistenti ma pprovdew l-ebda tagħrif li għandu sinjifikat lil awtorità pubblika għall-finijiet tal-eżerċizzju ta' mappatura rikjest, tali awtoritajiet ikollhom jistrieħu biss fuq kwalunkwe tagħrif li jkun tpoġġa għad-dispożizzjoni tagħhom. | Kadar je mogoče dokazati, da obstoječi operaterji pri pripravi zahtevanega kartiranja državnemu organu niso zagotovili koristnih informacij, se morajo ti organi zanašati na informacije, ki so jim bile predložene. |
| Ara, eżempju, id-Deċiżjoni Nru 201/06 – Il-Greċja, “Żvilupp fl-aċċess għall-broadband f'inħawi li mhumiex moqdijin tajjeb”, id-Deċiżjoni Nru 264/06 – L-Italja, “Il-broadband għat-Toskana rurali”, id-Deċiżjoni Nru 475/2007 – L-Irlanda, “Skema Nazzjonali tal-Broadband” ( “‘NBS’) ”, u d-Deċiżjoni Nru 115/2008 – Il-Ġermanja, “Il-broadband f'inħawi rurali tal-Ġermanja”. | Glej na primer Odločbo Komisije št. 201/06 – Grčija, Razvoj dostopa do širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih, Odločbo Komisije št. 264/06 – Italija, Širokopasovno omrežje za toskansko podeželje, Odločbo Komisije št. 475/07 – Irska, Nacionalna shema za širokopasovna omrežja, in Odločbo Komisije št. 115/08 – Nemčija, Širokopasovno omrežje na podeželskih območjih Nemčije. |
| Ara, eżempju, id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 508/08 – Ir-Renju Unit “Il-Forniment ta' Servizzi Remoti tal-Broadband fl-Irlanda ta' Fuq”, id-Deċiżjoni N 475/07 – L-Irlanda, “Skema Nazzjonali tal-Broadband (NBS)”, id-Deċiżjoni N 157/06 – Ir-Renju Unit, “Proġett tal-Broadband tar-Reġjun Diġitali ta' South Yorkshire”. | Glej na primer Odločbo Komisije N 508/08 – Združeno kraljestvo, Zagotavljanje širokopasovnih storitev na oddaljenih območjih Severne Irske, Odločbo Komisije N 475/07 – Irska, Nacionalna shema za širokopasovna omrežja, in Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt za širokopasovni dostop „Digital Region“ v južnem Yorkshiru. |
| Għall-finijiet li wieħed jiddetermina l-aktar offerta ekonomikament vantaġġjuża, l-awtorità li tagħti l-kuntratt għandha tispeċifika bil-quddiem l-ippeżar relattiv li tkun se tagħti lil kull waħda mill-kriterji (kwalitattivi) magħżulin. | Da bi organ, ki dodeljuje pomoč, ugotovil, katera od ponudb je ekonomsko najugodnejša, mora vnaprej določiti relativno težo, ki jo bo imelo vsako izbrano (kvalitativno) merilo. |
| S'issa kien f'każ wieħed biss li l-Kummissjoni aċċettat l-użu ġustifikat ta' soluzzjoni teknoloġika speċifika. ara d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 222/2006 – L-Italja, “Għajnuna biex tingħalaq il-qasma diġitali f'Sardinja”. | Komisija je do zdaj le v enem primeru potrdila upravičeno uporabo posamezne tehnološke rešitve; glej Odločbo Komisije N 222/06 – Italija, Pomoč za premostitev digitalne ločnice na Sardiniji. |
| F'dak il-każ il-Kummissjoni ddeċidiet li meta wieħed jikkunsidra ċ-ċirkustanzi speċifiċi, jiġifieri “t-topografija tar-reġjun, in-nuqqas ta' netwerks tal-kejbil u l-ħtieġa li jiġu mmassimizzati l-benefiċċji tal-għajnuna, jidher li l-użu tat-teknoloġija tal-ADSL huwa t-teknoloġija xierqa biex jitwettqu l-għanijiet tal-proġett”, fil-paragrafu 45 . | Komisija je v tem primeru ugotovila, da je zaradi posebnih okoliščin, kot so „topografija regije, odsotnost kabelskih omrežij in potreba po večji koristi pomoči, uporaba tehnologije ADSL ustrezna tehnologija, na podlagi katere se lahko izpolnijo cilji projekta“, kot je navedeno v odstavku 45. |
| Barra minn hekk, kulmeta Stati tal-EFTA jagħżlu mudell ta' ġestjoni li permezz tiegħu l-infrastruttura ssussidjata tal-broadband toffri lill-partijiet terzi aċċess bl-ingrossa biss, u mhux servizzi bl-imnut, id-distorsjonijiet li jista' jkun hemm tal-kompetizzjoni jkomplu jonqsu minħabba li tali mudell ta' ġestjoni tan-netwerk jgħin biex jiġu evitati kwistjonijiet potenzjalment kumplessi ta' pprezzar predatorju u għamliet moħbijin ta' diskriminazzjoni fl-aċċess. | Poleg tega se v primeru, ko države Efte izberejo model upravljanja, na podlagi katerega subvencionirana širokopasovna infrastruktura tretjim osebam zagotavlja le grosistične storitve dostopa in ne maloprodajnih storitev, verjetno izkrivljanje konkurence dodatno zmanjša, ker tak model upravljanja omrežja prispeva k preprečevanju potencialno zapletenih položajev, ko se pojavljajo oblikovanje oderuških cen in prikriti načini diskriminacije pri dostopu. |
| F'dan ir-rigward, l-ARN għandha tikkunsidra l-persistenza possibbli tal-kundizzjonijiet speċifiċi li fil-bidu ġġustifikaw l-għoti ta' għajnuna lill-operatur tal-infrastruttura inkwistjoni. | Pri tem bi moral nacionalni regulativni organ upoštevati morebitni obstoj posebnih pogojev, ki so že v začetku upravičili dodelitev pomoči zadevnemu operaterju infrastrukture. |
| F'ċirkustanzi eċċezzjonali ppruvati kif għandu jkun mill-Istat tal-EFTA li jkun innotifika, il-ħolqien ta' mekkaniżmu bħal dan għal ammonti żgħar ħafna ta' għajnuna jew għal proġetti “ta' darba”, fuq skala żgħira, imsejsa fuq prinċipji sempliċi tal-akkwist jista' jimponi piż sproporzjonat fuq l-awtoritajiet li jkunu qed jagħmlu l-għotja u għaldaqstant ma jkunx mitlub mill-Kummissjoni. | V izjemnih okoliščinah, ki jih je ustrezno opisala država Efte, ki je priglasila ukrep, bi lahko vzpostavitev takega mehanizma za zelo nizke zneske pomoči ali neobsežne, „enkratne“ projekte na podlagi preprostih načel naročanja nesorazmerno obremenila organe, ki dodeljujejo pomoč, zato je Nadzorni organ ne bo zahteval. |
| F'dan l-istadju ta' żvilupp tat-teknoloġija u tas-suq, la t-teknoloġija tas-satellita u lanqas dik tan-netwerk mobbli ma jidhru li huma kapaċi jipprovdu servizzi simetriċi tal-broadband b’ħeffa kbira ħafna, għalkemm fil-ġejjieni s-sitwazzjoni tista' tinbidel, speċjalment fejn jidħlu s-servizzi mobbli (il-pass ewlieni li jmiss fil-komunikazzjonijiet bir-radju mobbli, “Evoluzzjoni Fuq Medda Twila ta' Żmien” teoretikament jista' jilħaq, jekk u meta jiġi adottat, l-ogħla rati ta' dejta ikbar ta' 100 Mbps għal link minn fuq għal isfel u ta' 50 Mbps għal link minn isfel għal fuq). | Na tej stopnji tehnološkega in tržnega razvoja se zdi, da niti tehnologija satelitskih omrežij niti tehnologija mobilnih omrežij ne moreta zagotoviti zelo hitrih simetričnih širokopasovnih storitev, čeprav se lahko v prihodnosti položaj spremeni, zlasti na področju mobilnih storitev (naslednji pomemben korak v mobilnih radijskih komunikacijah, tj. tehnologija Long Term Evolution, lahko ob morebitni uvedbi teoretično doseže najvišje stopnje prenosa podatkov 100 Mbps za navzdolnjo povezavo in 50 Mbps za navzgornjo povezavo). |
| Ara d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 157/06 – Ir-Renju Unit, Proġett tal-Broadband tar-Reġjun Diġitali ta' South Yorkshire u d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 284/05 – L-Irlanda, Programm Reġjunali tal-Broadband: Netwerks Metropolitani (“MANs”), fażi II u III | Glej Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt za širokopasovni dostop „Digital Region“ v južnem Yorkshiru, in Odločbo Komisije N 284/05 – Irska, Regionalni širokopasovni program: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN). |
| S'issa kien biss f'żewġ każi (Appingedam u Amsterdam) li s-sostenn mill-Istat ingħata għall-introduzzjoni ta' netwerk ta' “aċċess” tal-ġenerazzjoni li jmiss biex jagħti l-konnettività bil-fibra ottika lill-qatgħa residenzjali tas-suq | Do zdaj se je državna pomoč le v dveh primerih (Appingedam in Amsterdam) dodelila za razvoj „dostopovnih“ omrežij naslednje generacije, ki bi zagotovila optično povezljivost za rezidenčni segment trga. |
| Operaturi tan-netwerks tal-broadband argumentaw li l-introduzzjoni ta' netwerk imsejjes fuq il-fibra ottika għadu investiment għali u riskjuż ħafna, ħlief f'inħawi fejn id-densità tal-popolazzjoni jew l-għadd ta' negozji huma kbar u fejn l-operaturi jkollhom diġà bażi sostanzjali ta' konsumaturi tal-broadband li jistgħu jiċċaqilqu lejn servizzi b'ħeffa ikbar. | Operaterji širokopasovnih omrežij trdijo, da je razvoj optičnega omrežja še vedno zelo draga in tvegana naložba, razen na območjih z visoko gostoto prebivalstva/podjetij, kjer imajo operaterji že precejšnjo bazo uporabnikov širokopasovnih storitev, ki jih lahko preusmerijo na višje hitrosti. |
| F'ċerti każi, jingħad li l-ispiża għall-implimentazzjoni ta' NGAs u netwerks tal-fibra ottika huma għalja wisq meta mqabbla mad-dħul li wieħed jista' jistenna, b'mod li ħadd mill-fornituri mis-settur privat, jew numru żgħir wisq minnhom, jidħlu fis-suq. | Stroški razvoja omrežij NGA in optičnih omrežij naj bi bili v nekaterih primerih previsoki glede na prihodek, ki se lahko pričakuje, tako da ne bi na trg vstopil noben ponudnik iz zasebnega sektorja ali pa bi bilo teh ponudnikov premalo. |
| Tali miżuri m'għandhomx ikunu mmirati speċifikament għal operaturi tal-komunikazzjonijiet elettroniċi imma għandhom japplikaw mingħajr distinzjoni għall-operaturi kollha fis-setturi kollha kkonċernati (inklużi, ngħidu aħna, operaturi oħra ta' servizzi essenzjali, bħal impriżi tal-gass, tad-dawl u/jew tal-ilma). | Taki ukrepi ne smejo biti posebej usmerjeni k operaterjem elektronskih komunikacijskih omrežij, ampak jih je treba brez razlikovanja uporabiti za vse operaterje v vseh zadevnih sektorjih (na primer, vključno z operaterji, ki opravljajo druge javne službe, kot so podjetja za oskrbo s plinom, električno energijo in/ali vodo). |
| Miżuri li japplikaw biss għal operaturi tal-komunikazzjonijiet elettroniċi jistgħu jikkostitwixxu għajnuna settorjali u b'hekk jaqgħu taħt il-projbizzjoni tal-Artikolu 61(1) tat-Trattat tal-Ftehim taż-ŻEE. | Ukrepi, ki bi veljali le za operaterje elektronskih komunikacijskih omrežij, bi lahko pomenili sektorsko pomoč in bi tako spadali v področje uporabe prepovedi iz člena 61(1) Sporazuma EGP. |
| Ara, eżempju, id-Deċiżjoniji tal-Kummissjoni, N 157/06 – Ir-Renju Unit, Proġett tal-Broadband tar-Reġjun Diġitali ta' South Yorkshire, N 201/06 – Il-Greċja, Żvilupp għall-aċċess tal-broadband f'territorji li mhumiex moqdijin tajjeb, u N 131/05 – Ir-Renju Unit, Proġett tal-Broadband FibreSpeed f'Wales, N 284/05 – L-Irlanda, “Programm Reġjunali tal-Broadband”: Netwerks Metropolitani (“MANs”), fażijiet II u III , id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 381/04 - Franza, Projet de réseau de télécommunications haut débit des Pyrénées-Atlantiques, id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 382/05 - Franza, Mise en place d'une infrastructure haut débit sur le territoire de la région Limousin (DORSAL), id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 57/05 – Ir-Renju Unit, Sostenn Reġjonali Innovattiv għall-Broadband f'Wales, u d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni N 14/08 – ir-Renju Unit, Il-Broadband fl-Iskozja – L-Estensjoni tal-Medda tal-Broadband | Glej na primer Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „Digital Region“ v južnem Yorkshiru, Odločbo Komisije N 201/06 – Grčija, Razvoj dostopa do širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih, in Odločbo Komisije N 131/05 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „FibreSpeed“ v Walesu, Odločbo Komisije N 284/05 – Irska, Regionalni program na področju širokopasovnih povezav: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN), Odločbo Komisije N 381/04 – Francija, Projekt hitrega telekomunikacijskega omrežja v Pyrénées-Atlantiques, Odločbo Komisije N 382/05 – Francija, Vzpostavitev hitre infrastrukture v regiji Limousin (DORSAL), Odločbo Komisije N 57/05 – Združeno kraljestvo, Pomoč za regionalne inovativne širokopasovne storitve v Walesu, in Odločbo Komisije N 14/08 – Združeno kraljestvo, Širokopasovni dostop na Škotskem – Širitev širokopasovne pokritosti. |
| Dan bla ħsara għall-applikazzjoni possibbli tal-Linji Gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali kif imsemmi hawn fuq fil-paragrafu 31. | To ne posega v morebitno uporabo poglavja o nacionalni regionalni pomoči, kakor je navedeno v odstavku 31 zgoraj. |
| Jekk illum il-ġurnata d-differenza bejn inħawi fejn huwa disponibbli biss l-internet b'faxx dejjaq (bil-linja tat-telefown) u nħawi fejn il-broadband jeżisti tfisser li tal-ewwel hija inħawi “bajda”, hekk ukoll inħawi mingħajr infrastruttura tal-ġenerazzjoni li jmiss tal-broadband, iżda li xorta jista' jkollha installata infrastruttura waħda bażika tal-broadband, għandha tiġi kkunsidrata bħala nħawi “bajda”. | Če danes razlika med območjem, kjer je na voljo le ozkopasovni internet (klicna povezava), in območjem, kjer je na voljo širokopasovni dostop, pomeni, da je prvo območje bela lisa, je treba kot belo liso obravnavati tudi območje, kjer ni širokopasovne infrastrukture naslednje generacije, čeprav je na voljo osnovna širokopasovna infrastruktura. |
| L-ADSL 2+ jestendi l-kapaċità ta' netwerk tal-ADSL bażiku sa bandwith massimu ta' 24 Mbps. | ADSL 2 + razširja zmogljivosti osnovnega omrežja ADSL do največje pasovne širine 24 Mbps. |
| Inħawi bajda għall-NGA tista' tikkonsisti f'inħawi fejn ma jkun hemm installata l-ebda infrastruttura bażika tal-broadband (inħawi bojod tradizzjonali), kif ukoll f'inħawi fejn ikun hemm biss fornitur wieħed tal-broadband bażiku (jiġifieri inħawi griża tradizzjonali) jew ikun hemm diversi fornituri tal-broadband bażiku (jiġifieri nħawi sewda tradizzjonali). | Bela lisa NGA je območje, kjer ni nobene osnovne širokopasovne infrastrukture (tj. tradicionalne bele lise), in tudi območje, kjer deluje samo en ponudnik osnovnega širokopasovnega dostopa (tj. tradicionalne sive lise) ali več ponudnikov osnovnega širokopasovnega dostopa (tj. tradicionalne črne lise). |
| Kif indikat fit-Taqsima 3.4, irid ikun hemm kundizzjonijiet differenti għall-kompatibbiltà tal-għajnuna mill-Istat għall-iżvilupp tal-broadband f’dawn iċ-ċirkustanzi differenti. | Kot je navedeno v oddelku 3.4, se v teh različnih okoliščinah za združljivost državne pomoči za razvoj širokopasovnega dostopa zahtevajo različni pogoji. |
| Dan il-perjodu jidher li jikkorrispondi ma' perjodu medju meħtieġ għall-implimentazzjoni ta' netwerk ta' aċċess tal-ġenerazzjoni li jmiss li tkopri belt żgħira jew belt kbira. | Zdi se, da to obdobje ustreza povprečnemu obdobju, potrebnemu za razvoj dostopovnega omrežja naslednje generacije, ki pokriva nek kraj ali mesto. |
| F'dan ir-rigward, operatur għandu jkun kapaċi juri li f'perjodu ta' 3 snin, li jkun għadu se jibda, se jkun wettaq l-investimenti infrastrutturali meħtieġa sabiex sa dak il-punt ikun kopra parti sostanzjali mit-territorju u mill-popolazzjoni kkonċernati b'dan. | Operater mora biti torej sposoben dokazati, da bo v prihajajočem obdobju treh let izvedel potrebne naložbe v infrastrukturo, da bi v tem času pokril znaten del ozemlja ali zadevnega prebivalstva. |
| Inħawi griża NGA tista' tikkostitwixxi f'inħawi fejn (a) mhemmx infrastruttura broadband basika oħra barra l-NGA; (b) kif ukoll fl-inħawi fejn fornitur wieħed jew oħrajn bażiki huma preżenti wkoll (li tista' tiġi kkunsidrata bħala nħawi griża jew sewda tradizzjonali). | Siva lisa NGA je območje, kjer (a) poleg NGA ni nobene druge osnovne širokopasovne infrastrukture in (b) kjer deluje en ali več ponudnikov osnovnega širokopasovnega dostopa (mogoče ga je obravnavati kot tradicionalno sivo ali črno liso). |
| Inħawi sewda għall-NGA tista' tkun tikkonsisti wkoll f'inħawi b'fornitur wieħed tal-broadband (iinħawi griża tradizzjonali) jew b'aktar (inħawi sewda tradizzjonali). | Črna lisa NGA je lahko tudi območje, kjer deluje en (tradicionalna siva lisa) ali več (tradicionalna črna lisa) ponudnikov širokopasovnega dostopa. |
| Kif indikat hawn taħt, irid ikun hemm kundizzjonijiet differenti għall-kompatibbiltà tal-għajnuna mill-Istat għall-iżvilupp tal-broadband f'dawn iċ-ċirkustanzi differenti. | Kot je navedeno v nadaljevanju, se v teh različnih okoliščinah za združljivost državne pomoči za razvoj širokopasovnega dostopa zahtevajo različni pogoji. |
| F'dan ir-rigward, il-persistenza possibbli tal-kundizzjonijiet speċifiċi li fil-bidu ġġustifikaw l-għoti ta' għajnuna għall-infrastruttura inkwistjoni għandha tiġi kkunsidrata. | Pri tem bi bilo treba upoštevati morebitni obstoj posebnih tržnih pogojev, ki so že v začetku upravičili dodelitev pomoči zadevni infrastrukturi. |
| Nru 35/10/COL | št. 35/10/COL |
| li temenda, għat-80 darba, ir-regoli proċedurali u ta' sustanza fil-qasam tal-għajnuna mill-Istat billi tintroduċi Kapitolu ġdid dwar l-applikazzjoni tar-regoli dwar l-għajnuna mill-Istat għax-xandir ta' servizz pubbliku | o osemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo |
| WARA LI KKUNSIDRAT il-Ftehim bejn l-Istati tal-EFTA dwar it-Twaqqif ta’ Awtorità tas-Sorveljanza u Qorti tal-Ġustizzja [3], u partikolarment l-Artikolu 24 u l-Artikolu 5(2)(b) tiegħu, | OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča [3]ter zlasti člena 24 in člena 5(2)(b) Sporazuma, |
| Taħt l-Artikolu 24 tal-Ftehim dwar is-Sorveljanza u l-Qorti, l-Awtorità għandha ddaħħal fis-seħħ id-dispożizzjonijiet tal-Ftehim taż-ŻEE dwar l-għajnuna mill-Istat, | V skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo. |
| Skont l-Artikolu 5(2)(b) tal-Ftehim dwar is-Sorveljanza u l-Qorti, l-Awtorità għandha toħroġ avviżi jew linji gwida dwar kwistjonijiet trattati fil-Ftehim taż-ŻEE, jekk dak il-Ftehim jew il-Ftehim dwar is-Sorveljanza u l-Qorti hekk jipprovdu espressament jew jekk l-Awtorità tikkunsidra li hu meħtieġ, | Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno. |
| Ir-Regoli Proċedurali u ta’ Sustanza fil-Qasam tal-Għajnuna mill-Istat adottati fid-19 ta’ Jannar 1994 mill-Awtorità [4],Fis-27 ta' Ottubru 2009, il-Kummissjoni Ewropea (minn hawn ’il quddiem imsejħa l-Kummissjoni) ippubblikat Komunikazzjoni mill-Kummissjoni dwar l-applikazzjoni tar-regoli dwar l-għajnuna mill-Istat għax-xandir ta' servizz pubbliku [5],Il-Komunikazzjoni tal-Kummissjoni hija wkoll rilevanti għaż-Żona Ekonomika Ewropea, | Nadzorni organ je 19. januarja 1994 sprejel procesna in materialna pravila na področju državne pomoči [4].Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 27. oktobra 2009 objavila sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije [5].Sporočilo Komisije velja tudi za Evropski gospodarski prostor. |
| L-applikazzjoni uniformi tar-regoli taż-ŻEE dwar l-għajnuna mill-Istat għandha tiġi żgurata fiż-Żona Ekonomika Ewropea kollha, | Treba je zagotoviti enotno uporabo pravil EGP glede državne pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru. |
| Skont il-punt II taħt l-intestatura "ĠENERALI" fl-aħħar tal-Anness XV tal-Ftehim taż-ŻEE, l-Awtorità għandha tadotta, wara konsultazzjoni mal-Kummissjoni, atti li jikkorrispondu ma' dawk adottati mill-Kummisssjoni, | V skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP mora Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Komisija. |
| L-Awtorità kkonsultat mal-Kummissjoni u l-Istati tal-EFTA permezz ta' ittri datati s-26 ta' Jannar 2010 dwar is-suġġett (Avveniment Nri 543973, 543974 u 543997). | Nadzorni organ se je o tej temi posvetoval s Komisijo in z državami Efte v dopisu z dne 26. januarja 2010 (sklicne številke 543973, 543974 in 543997) – |
| Il-Linji Gwida dwar l-Għajnuna mill-Istat għandhom jiġu emendati billi jiġi introdott Kapitolu ġdid dwar l-applikazzjoni tar-regoli dwar l-għajnuna mill-Istat għax-xandir ta' servizz pubbliku. | Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novega poglavja o uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo. |
| Il-Kapitolu l-ġdid jinsab fl-Anness ta' din id-Deċiżjoni. | Novo poglavje je v Prilogi k tej odločbi. |
| Il-Linji Gwida dwar l-applikazzjoni u l-interpretazzjoni tal-Artikoli 61 u 62 tal-Ftehim taż-ŻEE u l-Artikolu 1 tal-Protokoll 3 tal-Ftehim dwar is-Sorveljanza u l-Qorti, adottati u maħruġa mill-Awtorità fid-19 ta' Jannar 1994, ippubblikati f'Il-Ġurnal Uffiċjali tal-Unjoni Ewropea (minn hawn ’il quddiem imsejjaħ ĠU) L 231 3.9.1994 p. 1 u s-Suppliment taż-ŻEE Nru 32 3.9.1994 p.1, kif emendat. | Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jihje sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: UL) L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilu EGP št. 32, 3.9.1994, str. 1, kakor so bile spremenjene. |
| Il-verżjoni aġġornata tal-Linji Gwida dwar l-Għajnuna mill-Istat tinsab fuq il-websjat tal-Awtorità: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/ | Posodobljena različica Smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/. |
| ĠU C 257, 27.10.2009, p. 1. | UL C 257, 27.10.2009, str. 1. |
| APPLIKAZZJONI TAR-REGOLI DWAR L-GĦAJNUNA MILL-ISTAT GĦAX-XANDIR TA' SERVIZZ PUBBLIKU [1]1. | UPORABA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI ZA JAVNO RADIODIFUZIJO [1]1. |
