| Source | Target | | Fejn l-impriża twettaq attivitajiet li jaqgħu barra mill-ambitu tas-servizz pubbliku, dawk l-ispejjeż biss li jkunu assoċjati mas-servizz pubbliku għandhom jiġu kkunsidrati. | Če podjetje opravlja tudi dejavnosti zunaj področja uporabe javne službe, se lahko upoštevajo le stroški, povezani z opravljanjem javne službe. |
| L-Awtorità tagħraf li, fis-settur tax-xandir pubbliku, is-separazzjoni tal-kontijiet tista’ tkun ferm aktar diffiċli fil-parti tal-ispejjeż. | Nadzorni organ se zaveda, da bi lahko bilo ločevanje računovodskih izkazov v sektorju javne radiodifuzije težje na stroškovni strani. |
| Dan għaliex, partikolarment fil-qasam tax-xandir tradizzjonali, l-Istati tal-EFTA jistgħu jikkunsidraw l-ipprogrammar sħiħ ta’ xandar kopert mill-mandat tas-servizz pubbliku, waqt li fl-istess ħin jippermettu l-isfruttament kummerċjali tiegħu. | Razlog za to je, da lahko zlasti na področju tradicionalne radiotelevizije države Efte štejejo, da spada celotni program radiotelevizije v javno službo, hkrati pa dovoljujejo njegovo komercialno uporabo. |
| Fi kliem ieħor, l-attivitajiet tas-servizz pubbliku u l-attivitajiet li mhumiex tas-servizz pubbliku jistgħu ġeneralment jikkondividu l-istess inputs, filwaqt li l-ispejjeż mhux dejjem jistgħu jkunu separati b’mod proporzjonat. | Drugače povedano, dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, si lahko v veliki meri delijo prihodke, njihovih stroškov pa ni mogoče vedno sorazmerno ločiti. |
| L-ispejjeż speċifiċi għall-attivitajiet mhux tas-servizz pubbliku (eżempju: l-ispejjeż tal-kummerċjalizzazzjoni tar-reklamar) għandhom dejjem ikunu identifikati b’mod ċar u jitniżżlu b’mod separat. | Stroške, ki so lastni dejavnostim, ki ne spadajo v javno službo (npr. stroški trženja), bi bilo treba vedno jasno določiti in voditi ločeno. |
| Barra minn hekk, l-ispejjeż tal-produzzjoni intiżi biex simultanjament iservu għall-iżvilupp ta’ attivitajiet fil-qasam tas-servizzi pubbliċi u mhux pubbliċi għandhom ikunu allokati b’mod proporzjonali għall-attivitajiet tas-servizz pubbliku u mhux tas-servizz pubbliku rispettivament, u b'mod sinjifikanti kull fejn ikun possibbli. | Poleg tega bi bilo treba vhodne stroške, ki so sočasno namenjeni razvoju dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno služno, sorazmerno in smiselno (ko je to mogoče) razporediti med dejavnosti javne službe oziroma dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo. |
| F’każijiet oħrajn, kull meta l-istess riżorsi jintużaw għat-twettiq tal-ħidmiet tas-servizz pubbliku u mhux tas-servizz pubbliku, l-ispejjeż komuni ta' kontribuzzjoni għandhom jiġu allokati abbażi tad-differenza fl-ispejjeż totali tad-ditta kummerċjali u mingħajr attivitajiet mhux tas-servizzi pubbliku [45]. | V drugih primerih, torej ko so za opravljanje nalog javne službe ali nalog, ki ne spadajo v javno službo, uporabljeni isti viri, bi morali biti vhodni stroški razdeljeni na podlagi razlike med skupnimi stroški podjetja z dejavnostmi, ki ne spadajo v javno službo, in brez njih [45]. |
| F’każijiet bħal dawn, l-ispejjeż li jiġu attribwiti kompletament għall-attivitajiet tas-servizz pubbliku, filwaqt li jkunu qed jibbenefikaw ukoll attivitajiet li mhux tas-servizz pubbliku, m’hemmx għalfejn jiġu maqsuma bejn it-tnejn u allura jistgħu jiġu allokati kompletament għall-attività tas-servizz pubbliku. | V takih primerih stroškov, ki jih je mogoče v celoti pripisati dejavnostim javne službe, vendar pa imajo od njih koristi tudi dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, ni treba porazdeliti med obe vrsti dejavnosti, ampak se lahko v celoti dodelijo dejavnostim javne službe. |
| Din id-differenza għall-metodu li jiġi ġeneralment segwit f’setturi oħra ta’ utilitajiet hija spjegata bl-ispeċifiċitajiet tas-settur tax-xandir pubbliku. | To razliko glede na pristop, ki se na splošno upošteva v drugih sektorjih javnih služb, pojasnjujejo posebne značilnosti sektorja javne radiotelevizije. |
| Fil-qasam tax-xandir pubbliku, il-benefiċċji netti tal-attivitajiet kummerċjali relatati mal-attivitajiet ta' servizz pubbliku għandhom ikunu kkunsidrati sabiex jiġu kkalkulati l-ispejjeż netti tas-servizz pubbliku, u għalhekk biex jitnaqqas il-livell ta’ kumpens għas-servizz pubbliku. | Na področju javne radiotelevizije je treba upoštevati neto koristi komercialnih dejavnosti, povezanih z dejavnostmi javne službe, da bi se izračunali neto stroški javne službe in tako znižala višina nadomestila za opravljanje javne službe. |
| Dan inaqqas ir-riskju ta’ sussidju trasversali permezz ta’ spejjeż komuni taż-żamma tal-kotba għal attivitajiet tas-servizz pubbliku. | Tako se zmanjša tveganje navzkrižnega subvencioniranja z evidentiranjem skupnih stroškov na stran dejavnosti javne službe. |
| L-eżempju prinċipali għas-sitwazzjoni deskritta fil-paragrafu ta’ qabel hija l-ispiża tal-produzzjoni ta’ programmi fil-qafas tal-missjoni tas-servizz pubbliku tax-xandar. | Glavni primer okoliščin, opisanih v prejšnjem odstavku, bi bili stroški produkcije programov, ki jo radiotelevizija izvaja v okviru opravljanja javne službe. |
| Dawn il-programmi jservu kemm biex jiġi ssodisfat il-mandat tas-servizz pubbliku kif ukoll biex jiġġeneraw udjenza għall-bejgħ ta’ spazju għar-reklamar. | Ti programi so namenjeni izpolnjevanju obveznosti javne službe in ustvarjanju odjemalcev za prodajo oglasnega prostora. |
| Madankollu, kważi huwa impossibbli li tikkwantifika bi grad suffiċjenti ta’ preċiżjoni kemm in-numru ta’ telespettaturi li jsegwu l-programm fil-fatt jissodisfa l-mandat tas-servizz pubbliku u kemm dan qed jiġġenera dħul mir-reklamar. | Vendar je skoraj nemogoče, da bi z zadostno natančnostjo količinsko določili raven gledanosti programov, ki izpolnjujejo opravljanje javne službe, in tistih, ki ustvarjajo prihodke iz oglaševanja. |
| Għal din ir-raġuni, id-distribuzzjoni tal-ispejjeż tal-ipprogrammar bejn iż-żewġ attivitajiet hemm ċans li tkun arbitrarja aktar milli waħda sinifikattiva. | Zato bi bila porazdelitev programskih stroškov na ti dejavnosti naključna in nesmiselna. |
| L-Awtorità tikkunsidra li t-trasparenza finanzjarja tista’ tissaħħaħ aktar b’separazzjoni xierqa bejn l-attivitajiet tas-servizz pubbliku u l-attivitajiet mhux tas-servizz pubbliku fil-livell tal-organizzazzjoni tax-xandar tas-servizz pubbliku. | Nadzorni organ meni, da je finančno preglednost mogoče nadalje izboljšati z ustreznim ločevanjem na dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, na ravni organizacije javne radiotelevizije. |
| Separazzjoni funzjonali jew strutturali normalment tagħmilha eħfef biex sa mill-bidu nett ikun evitat is-sussidju trasversali ta’ attivitajiet kummerċjali kif ukoll biex ikunu żgurati l-prezzijiet tat-trasferiment u l-konformità mal-prinċipju ta’ distakkament. | S funkcionalnim ali strukturnim ločevanjem se je navadno mogoče laže izogniti navzkrižnemu subvencioniranju komercialnih dejavnosti že od samega začetka ter zagotoviti transferne cene in spoštovanje načela tržne cene med neodvisnimi strankami. |
| Għalhekk, l-Awtorità qed tistieden lill-Istati tal-EFTA biex jikkunsidraw is-separazzjoni funzjonali jew strutturali ta' attivitajiet kummerċjali sinjifikanti u separati, bħala forma tal-aħjar prattika. | Nadzorni organ zato poziva države Efte, naj funkcionalno ali strukturno ločevanje od pomembnih in ločljivih komercialnih dejavnosti obravnavajo kot obliko najboljše prakse. |
| Il-Prinċipju tal-kost nett u tal-kumpens żejjed | Načelo čistih stroškov in prekomerno nadomestilo |
| Bħala kwistjoni ta' prinċipju, billi l-kumpens żejjed mhuwiex meħtieġ għall-operat tas-servizz ta’ interess ekonomiku ġenerali, dan jikkostitwixxi għajnuna mill-Istat inkompatibbli li trid titħallas lura lill-Istat suġġett għall-kjarifiki pprovduti f'din it-taqsima fir-rigwad tax-xandir ta' servizz pubbliku. | Ker prekomerno nadomestilo ni potrebno za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena, je to načelom nezdružljiva državna pomoč, ki jo je treba vrniti državi skladno s pojasnili v zvezi s storitvami javne radiotelevizije iz tega poglavja. |
| L-Awtorità tibda mill-konsiderazzjoni li l-finanzjament mill-Istat normalment ikun meħtieġ biex l-impriża tkun tista’ twettaq il-kompiti tas-servizz pubbliku tagħha. | Nadzorni organ izhaja iz stališča, da podjetja navadno potrebujejo državno financiranje za opravljanje nalog javne službe. |
| Madankollu, biex tiġi ssodisfata l-prova tal-proporzjonalità, bħala regola ġenerali huwa meħtieġ li l-ammont ta’ kumpens pubbliku ma jkunx iżjed mill-ispejjeż netti tal-missjoni tas-servizz pubbliku, billi tikkunsidra wkoll dħul dirett jew indirett ieħor li jirriżulta mill-missjoni tas-servizz pubbliku. | Da bi javno nadomestilo prestalo preskus sorazmernosti, njegov znesek načeloma ne sme presegati čistih stroškov iz opravljanja javne službe, pri čemer se upoštevajo tudi drugi neposredni ali posredni prihodki, ki izhajajo iz opravljanja javne službe. |
| Għal din ir-raġuni, se jiġi kkunsidrat il-benefiċċju nett tal-attivitajiet kummerċjali kollha relatati mal-attività tas-servizz pubbliku biex ikunu jistgħu jiġu stabbiliti l-ispejjeż netti tas-servizz pubbliku. | Zato se bo pri določanju neto stroškov javne službe upoštevala čista korist iz vseh komercialnih dejavnosti, povezanih z dejavnostjo javne službe. |
| L-impriżi li jirċievu kumpens għat-twettiq ta’ kompitu tas-servizz pubbliku jistgħu, b’mod ġenerali, jagħmlu qligħ raġonevoli. | Podjetje, ki prejme nadomestilo za opravljanje javne službe, ima lahko načeloma zmeren dobiček. |
| Dan il-qligħ jikkonsisti minn rata ta’ dħul fuq il-kapital tagħhom stess fejn jiġi kkunsidrat ir-riskju, jew in-nuqqas ta’ riskju, li tkun ħadet dik l-impriża. | Ta dobiček sestoji iz donosnosti kapitala podjetja, pri čemer se upošteva, da tveganje obstaja ali da ga ni. |
| Fis-settur tax-xandir, il-missjoni tas-servizz pubbliku ħafna drabi titwettaq minn xandara li ma jkunux orjentati lejn il-qligħ jew li ma jkollhomx għalfejn iħallsu lura l-kapital investit u ma jkunu jwettqu l-ebda attività oħra ħlief il-forniment tas-servizz pubbliku. | V sektorju radiodifuzije obveznosti javne službe pogosto opravljajo radiotelevizije, ki so nepridobitno usmerjene ali ki jim ni treba plačevati za uporabljeni kapital in ne opravljajo nobene druge dejavnosti razen javne službe. |
| L-Awtorità tikkunsidra li f’dawn is-sitwazzjonijiet, mhuwiex raġonevoli li jiġi inkluż element ta’ profitt fl-ammont ta’ kumpens biex tiġi ssodisfata l-missjoni tas-servizz pubbliku [46]. | Nadzorni organ meni, da v teh primerih ni smiselno vključevati prvine dobička v znesek nadomestila za opravljanje javne službe [46]. |
| Madankollu, f’każijiet oħra, pereżempju meta obbligi speċifiċi tas-servizz pubbliku jiġu fdati lil impriżi kummerċjali li jridu jħallsu lura l-kapital investit fihom, element ta’ profitt li jirrappreżenta r-remunerazzjoni ġusta tal-kapital, meta jiġi kkunsidrat ir-riskju, jista’ jiġi kkunsidrat bħala wieħed raġonevoli, jekk dan ikun iġġustifikat kif xieraq u sakemm ikun meħtieġ biex jiġu ssodisfati l-obbligi tas-servizz pubbliku. | V drugih primerih, npr. ko so za izvajanje posebnih obveznosti javne službe pooblaščena tržno usmerjena podjetja, ki morajo plačevati za vanje vloženi kapital, se prvina dobička, ki je pošteno plačilo kapitala z upoštevanim tveganjem, lahko šteje za smiselno, če se ta lahko ustrezno utemelji in je potrebna za izpolnjevanje obveznosti javne službe. |
| Ix-xandara tas-servizz pubbliku jistgħu jżommu kumpens żejjed annwali li jaqbeż il-kost nett tas-servizz pubbliku (bħala "riżervi tas-servizz pubbliku") safejn dan ikun neċessarju għall-iżgurar tal-finanzjament tal-obbligi tas-servizz pubbliku. | Javne radiotelevizije lahko zadržijo letno prekomerno nadomestilo v znesku, ki presega neto stroške opravljanja javne službe (kot „rezerve za opravljanje javne službe“), in sicer v znesku, ki je potreben za njihovo financiranje in izpolnjevanje njihovih obveznosti javne službe. |
| B'mod ġenerali, l-Awtorità tikkunsidra li ammont sa 10 % tal-ispejjeż annwali stmati tal-missjoni tas-servizz pubbliku jista' jiġi kkunsidrat neċessarju biex ipatti għall-flutwazzjonijiet fl-ispejjeż u d-dħul. | Nadzorni organ na splošno meni, da bi se znesek, ki ne presega 10 % letnih proračunskih stroškov javne službe, lahko obravnaval kot sredstva, potrebna za premagovanje nihanj stroškov in prihodkov. |
| Bħala regola, il-kumpens żejjed aktar mil-limitu għandu jintradd lura mingħajr dewmien żejjed. | Prekomerno plačano nadomestilo je praviloma treba vrniti brez nepotrebnih zamud. |
| Bħala eċċezzjoni, ix-xandara tas-servizz pubbliku jistgħu jżommu ammont żejjed li jaqbeż l-10 % tal-ispejjeż annwali stmati tal-missjoni tas-servizz pubbliku tagħhom f’każijiet b'ġustifikazzjoni xierqa. | Izjemoma se javnim radiotelevizijam lahko dovoli, da zadržijo znesek, ki presega 10 % letnih proračunskih stroškov javne službe, vendar samo v ustrezno utemeljenih primerih. |
| Dan huwa aċċettabbli biss sakemm dan il-kumpens żejjed jiġi allokat speċifikament bil-quddiem u b'mod vinkolanti għal spiża maġġuri u mhux rikorrenti neċessarja għall-issodisfar tal-missjoni tas-servizzi pubbliku [47]. | To je sprejemljivo le, če je prekomerno nadomestilo vnaprej in zavezujoče namenjeno enkratnim večjim izdatkom, potrebnim za izpolnjevanje obveznosti javne službe [47]. |
| L-użu ta' tali kumpens żejjed allokat b'mod speċifiku għandu jkun ukoll fuq żmien limitat b'mod ċar skont l-allokazzjoni tiegħu. | Uporaba takih posebej namenjenih prekomernih nadomestil mora biti glede na njihov namen časovno omejena. |
| Sabiex l-Awtorità tkun tista' teżerċita l-kompiti tagħha, l-Istati tal-EFTA għandhom jistabbilixxu l-kundizzjonijiet preċiżi li taħthom il-kumpens żejjed ikun jista' jintuża mix-xandara tas-servizz pubbliku. | Da bi se Nadzornemu organu omogočilo izvrševanje njegovih nalog, države Efte določijo pogoje, pod katerimi lahko javne radiotelevizije uporabijo navedeno prekomerno nadomestilo. |
| Il-kumpens żejjed imsemmi aktar ’il fuq għandu jintuża biss għall-finanzjament ta' attivitajiet tas-servizz pubbliku. | Navedeno prekomerno nadomestilo se uporablja izključno za financiranje dejavnosti javne službe. |
| Is-sussidju transversali ta' attivitajiet kummerċjali mhuwiex iġġustifikat u jikkostitwixxi għajnuna mill-Istat inkompatibbli. | Navzkrižno subvencioniranje ni utemeljeno in je zato nezdružljiva državna pomoč. |
| Mekkaniżmi ta' kontroll finanzjarju | Mehanizmi finančnega nadzora |
| L-Istati tal-EFTA għandhom jipprovdu għal mekkaniżmi xierqa biex jiżguraw li ma jingħata l-ebda kumpens żejjed, suġġett għad-dispożizzjonijiet tal-paragrafi 72 sa 76 ta hawn fuq. | Države Efte zagotovijo ustrezne mehanizme, da ne bi prihajalo do plačevanja prekomernih nadomestil, in sicer v skladu z določbami iz odstavkov 72–76. |
| L-Istati Membri għandhom jiżguraw kontroll regolari u effettiv għall-użu tal-finanzjament pubbliku, biex jevitaw kumpens żejjed u sussidju transversali, kif ukoll biex jiflu bir-reqqa l-livell u l-użu "tar-riżervi tas-servizz pubbliku". | Zagotoviti morajo reden in učinkovit nadzor porabe javnih sredstev, da bi se preprečilo plačevanje prekomernih nadomestil in navzkrižnega subvencioniranja ter da bi se pregledovala stanje in poraba „rezerv za opravljanje javne službe“. |
| Huwa fil-kompetenza tal-Istati tal-EFTA li jagħżlu l-aktar mekkaniżmi ta’ kontroll xierqa u effettivi fis-sistemi tax-xandir nazzjonali tagħhom, filwaqt li jiżguraw ukoll il-koerenza mal-mekkaniżmi eżistenti ta’ superviżjoni biex jiġi ssodisfat il-mandat tas-servizz pubbliku. | Države Efte so pristojne za izbiro najbolj primernega in učinkovitega nadzornega mehanizma za svoje sisteme nacionalne radiodifuzije, pri tem pa morajo upoštevati tudi potrebo po zagotavljanju skladnosti z obstoječimi mehanizmi za nadzor izpolnjevanja obveznosti javne službe. |
| Dawn il-mekkaniżmi ta’ kontroll ikunu effettivi biss jekk jitwettqu minn korp estern li jkun indipendenti mix-xandar tas-servizz pubbliku f’intervalli regolari, preferibbilment fuq bażi annwali. | Taki nadzorni mehanizmi se zdijo učinkoviti le, če jih redno, po možnosti letno, izvajajo zunanji organi, ki so neodvisni od javne radiotelevizije. |
| L-Istati tal-EFTA għandhom jiżguraw li jkunu jistgħu jiddaħħlu fis-seħħ miżuri effettivi għall-irkupru ta' kumpens żejjed li jmur lil hinn mid-dispożizzjonijiet tat-taqsima 6.5 preċedenti u sussidju transverali. | Države Efte poskrbijo, da se vzpostavijo učinkoviti ukrepi za izterjavo plačanega prekomernega nadomestila, ki ni v skladu z določbami iz poglavja 6.5, in navzkrižnih subvencij. |
| Is-sitwazzjoni finanzjarja tax-xandara tas-servizz pubbliku għandha tkun soġġetta għal reviżjoni dettaljata fitmiem kull perjodu ta’ finanzjament kif previst fis-sistemi nazzjonali tax-xandir tal-Istati tal-EFTA, jew fin-nuqqas ta' dan, perjodu li normalment m’għandux jaqbeż l-erba’ snin. | Finančno stanje javnih radiotelevizij bi bilo treba podrobno pregledati ob koncu vsakega obdobja financiranja, kakor je določeno v nacionalnih sistemih radiodifuzij držav Efte, če tako obdobje ni opredeljeno, pa ob koncu obdobja, ki navadno ne bi smelo biti daljše od štirih let. |
| Kwalunkwe "riżervi tas-servizz pubbliku" eżistenti fi tmiem il-perjodu ta’ finanzjament, jew fi tmien perjodu ekwivalenti kif previst aktar 'il fuq, għandhom jiġu kkunsidrati għall-kalkolu tal-ħtiġijiet finanzjarji tax-xandar pubbliku għall-perjodu li jmiss. | Vse rezerve za izvajanje javne službe se ob koncu obdobja financiranja ali ob koncu enakovrednega obdobja, kot je določeno v tem sporočilu, upoštevajo pri izračunavanju finančnih potreb javne radiotelevizije za prihodnje obdobje. |
| Fil-każ ta’ "riżervi tas-servizz pubbliku" li jaqbżu l-10 % tal-ispejjeż annwali tas-servizz pubbliku fuq bażi rikorrenti, l-Istati Membri għandhom jiċċekkjaw jekk il-livell ta' finanzjament hux aġġustat għall-ħtiġijiet finanzjarji fattwali tax-xandara tas-servizz pubbliku. | Če rezerve za izvajanje javne službe stalno presegajo 10 % letnih stroškov javne službe, morajo države Efte preveriti, ali je raven financiranja prilagojena dejanskim finančnim potrebam javnih radiotelevizij. |
| Id-diversifikazzjoni tax-xandir pubbliku | Diverzifikacija storitev javne radiotelevizije |
| F'dawn l-aħħar snin, is-swieq awdjoviżivi għaddew minn tibdil importanti, li wasslu għall-iżvilupp u d-diversifikazzjoni kontinwi tas-servizz tax-xandir. | V zadnjih letih so avdiovizualni trgi doživeli pomembne spremembe, ki so povzročile stalen razvoj in diverzifikacijo programske ponudbe. |
| Dan qajjem dubji ġodda dwar l-applikazzjoni tar-regoli dwar l-għajnuna mill-Istat għas-servizzi tal-midja awdjoviżivi li jmorru lil hinn minn attivitajiet tax-xandir fit-tifsira tradizzjonali tagħhom. | To je odprlo nova vprašanja glede uporabe pravil o državni pomoči za avdiovizualne storitve, ki presegajo tradicionalne radiotelevizijske dejavnosti. |
| F'dan ir-rigward l-Awtorità tikkunsidra li x-xandara tas-servizz pubbliku għandhom ikunu jistgħu jużaw l-opportunitajiet offruti bid-diġitizzazzjoni u bid-diversifikazzjoni tal-pjattaformi tad-distribuzzjoni fuq bażi ħielsa mit-teknoloġija, għall-ġid tas-soċjetà. | Glede tega Nadzorni organ meni, da bi morale javne radiotelevizije imeti možnost, da v prid družbe izkoristijo priložnosti, ki jih ponujata digitalizacija in diverzifikacija distribucijskih platform na tehnološko nevtralni podlagi. |
| Sabiex jiġi garantit ir-rwol fundamentali tax-xandara tas-servizz pubbliku fl-ambjent diġitali ġdid, ix-xandara tas-servizz pubbliku jistgħu jużaw għajnuna mill-Istat biex jipprovdu servizzi fuq pjattaformi ta' distribuzzjoni ġodda, li jaqdu l-pubbliku ġenerali kif ukoll interessi speċjali, dejjem jekk jindirizzaw l-istess ħtiġijiet demokratiċi, soċjali u kulturali tas-soċjetà inkwistjoni, u ma jkunux iħallu effetti sproporzjonati fuq is-suq, li mhumiex meħtieġa għall-issodisfar tal-mandat tas-servizz pubbliku. | Da bi se zagotovila temeljna vloga javnih radiotelevizij v novem digitalnem okolju, lahko javne radiotelevizije uporabljajo državno pomoč, da bi prek novih distribucijskih platform ponujale avdiovizualne storitve, namenjene širši javnosti in delu družbe s posebnimi interesi, če so namenjene izpolnjevanju istih demokratičnih, družbenih in kulturnih potreb zadevne družbe in ne vključujejo nesorazmernih učinkov na trg, ki niso potrebni za opravljanje javne službe. |
| F’linja parallela mal-evoluzzjoni mgħaġġla tas-swieq tax-xandir, il-mudelli ta’ negozju tax-xandara wkoll għaddejjin minn bidliet kbar. | S hitrim razvojem radiodifuzijskih trgov se spreminjajo tudi poslovni modeli radiotelevizij. |
| Biex jissodisfaw il-mandat tas-servizz pubbliku tagħhom, ix-xandara qed jirrikorru dejjem aktar lejn sorsi ġodda ta’ finanzjament, bħar-reklamar onlajn jew il-forniment ta' servizzi bi ħlas (l-hekk imsejħa servizzi bi ħlas, bħall-aċċess għall-arkivji bil-ħlas ta’ miżata, stazzjonijiet tat-televiżjoni ta’ interess speċjali fuq bażi ta’ ħlas skont kemm tara, l-aċċess għal servizzi ċellulari għal ħlas ta’ somma f’daqqa, l-aċċess differit għal programmi tat-televiżjoni bi ħlas, downloads imħallsin ta’ kontenut onlajn, eċċ.). | Javne televizije se pri opravljanju javne službe vedno bolj poslužujejo novih virov financiranja, kot so spletno oglaševanje ali ponujanje storitev proti plačilu (t.i. plačljive storitve, kot so dostop do arhivov proti plačilu pristojbine, posebnih televizijskih programov proti plačilu, dostop do mobilnih storitev proti pavšalnem plačilu, odloženi dostop do televizijskih programov proti plačilu pristojbine, snemanje vsebine s spleta proti plačilu itd.). |
| L-element ta’ remunerazzjoni f’servizzi bi ħlas jinkludi, pereżempju, il-ħlas ta’ tariffi għad-distribuzzjoni tan-netwerk jew għad-drittijiet tal-kopja mix-xandara (pereżempju, jekk is-servizzi fuq pjattaformi ċellulari jiġu pprovduti bi ħlas ta’ tariffi għad-distribuzzjoni ċellulari). | Plačilna prvina plačljivih storitev je lahko na primer povezana s plačevanjem pristojbin, ki jih radiotelevizije plačujejo za mrežno distribucijo ali avtorske pravice (na primer če se storitve ponujajo preko mobilnih platform proti plačilu pristojbine za mobilno distribucijo). |
| Għalkemm tradizzjonalment is-servizzi tax-xandir pubbliku kienu mingħajr ħlas (free-to-air), l-Awtorità tikkunsidra li element ta' remunerazzjoni diretta f'servizzi bħal dawn – filwaqt li tħalli impatt fuq l-aċċess tat-telespettaturi [48]– mhux neċessarjament ifisser li huwa ċar li dawn is-servizzi mhumiex parti mill-mandat tas-servizz pubbliku sakemm l-element ta' ħlas ma jikkompromettix il-karattru separat tas-servizz pubbliku li jservi l-ħtiġijiet soċjali, demokratiċi u kulturali taċ-ċittadini, li hija d-distinzjoni bejn is-servizzi kummerċjali u attivitajiet purament kummerċjali [49]. | Čeprav so storitve javne radiotelevizije tradicionalno brezplačne, Nadzorni organ meni, da prvina neposrednega plačevanja za take storitve (vplivajo na dostop gledalcev do njih [48]) ni vedno znak, da te storitve izrecno ne spadajo v okvir opravljanja javne službe, če ta plačljiva prvina ne ogroža značilne lastnosti javne službe v smislu izpolnjevanja socialnih, demokratičnih in kulturnih potreb državljanov, po čemer se javna služba razlikuje od izključno komercialnih dejavnosti [49]. |
| L-element ta' remunerazzjoni huwa wieħed mill-aspetti li jridu jiġu kkunsidrati meta jiġi deċiż l-inklużjoni tas-servizzi bħal dawn fil-mandat tas-servizz pubbliku, peress li jista' jaffettwa l-universalità u t-tfassil ġenerali tas-servizz mogħti kif ukoll l-impatt tiegħu fuq is-suq. | Plačilna prvina je eden od vidikov, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o vključitvi takih storitev v opravljanje javne službe, saj lahko vpliva na univerzalnost in celotno zasnovo ponujene storitve ter na njen tržni učinek. |
| Sakemm dawn is-servizzi b’element ta’ ħlas jissodisfaw il-ħtiġijiet speċifiċi soċjali, demokratiċi u kulturali tas-soċjetà mingħajr ma jwasslu għal effetti sporporzjonati fuq il-kompetizzjoni u l-kummerċ transkonfinali, l-Istati tal-EFTA jistgħu jinkludu wkoll il-possibbiltà li x-xandara tas-servizz pubbliku joffru tali servizzi bi ħlas bħala parti mill-mandat tas-servizz pubbliku tagħhom. | Če določena plačljiva storitev zadosti posebnim družbenim, demokratičnim in kulturnim potrebam družbe, ne da bi imela pri tem nesorazmerne učinke na konkurenco in čezmejno trgovino, lahko država Efte zaupa javni radioteleviziji izvajanje take storitve v okviru opravljanja javne službe. |
| Kif huwa spjegat hawn fuq, l-għajnuna mill-Istat għax-xandara tas-servizz pubbliku tista' tintuża għad-distribuzzjoni tas-servizzi awdjoviżivi fuq il-pjattaformi kollha sakemm jiġu sodisfatti r-rekwiżiti materjali tal-Artikolu 59(2) tal-Ftehim taż-ŻEE. | Kot je določeno v tem sporočilu, se lahko državna pomoč javnim radiotelevizijam uporabi za razširjanje avdiovizualnih storitev na vseh platformah, če so izpolnjene materialne zahteve iz člena 59(2) Sporazuma EGP. |
| Għal dan il-għan, l-Istati tal-EFTA għandhom jikkunsidraw, permezz ta' proċedura ta' evalwazzjoni minn qabel ibbażata fuq konsultazzjoni pubblika miftuħa, jekk l-għadd sinjifikanti tas-servizzi ġodda tal-midja awdjoviżiva previsti mix-xandara tas-servizz pubbliku jissodisfawx ir-rekwiżiti tal-Artikolu 59(2) tal-Ftehim taż-ŻEE, jiġifieri, jekk jaqdux il-ħtiġijiet demokratiċi, soċjali u kulturali tas-soċjetà, filwaqt li jagħtu kunsiderazzjoni xierqa għall-effetti potenzjali fuq il-kundizzjonijiet tan-negozju u fuq il-kompetizzjoni. | Države Efte morajo zato z uporabo predhodnega ocenjevalnega postopka na podlagi javnega posvetovanja proučiti, ali pomembne nove avdiovizualne storitve, ki jih načrtujejo javne radiotelevizije, izpolnjujejo zahteve iz člena 59(2) Sporazuma EGP, tj. ali v okviru opravljanja storitev javne radiodifuzije služijo demokratičnim, družbenim in kulturnim potrebam družbe, pri tem pa upoštevajo potencialne učinke na trgovinske pogoje in konkurenco. |
| Huma l-Istati tal-EFTA li jiddeterminaw, waqt li jikkunsidraw l-karatteristiċi u l-evoluzzjoni tas-suq tax-xandir, kif ukoll il-medda tas-servizzi offruti diġà mix-xandar tas-servizz pubbliku, x’għandu jikkwalifika bħala “servizz ġdid sinjifikanti”. | Države Efte morajo opredeliti, kaj je „pomembna nova storitev“, pri tem pa morajo upoštevati značilnosti in razvoj radiodifuzijskega trga ter nabor storitev, ki ga javna radiotelevizija že ponuja. |
