| Source | Target | | Id-dispożizzjoni 82a tal-Att dwar it-Taxxa tirreferi għall-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive. | Člen 82a davčnega zakona se nanaša na lastne zavarovalnice. |
| L-Artikolu 82a paragrafu 1 tal-Att dwar it-Taxxa jiddikjara li ġej: “il-kumpaniji tal-assigurazzjoni skont id-definizzjoni tal-Liġi dwar is-Sorveljanza tal-Assigurazzjoni, li jittrattaw esklussivament l-assigurazzjoni captive (“Eigenversicherung”), iħallsu taxxa kapitali ta’ 1‰ fuq il-kapital tal-kumpanija stess, ara Artikolu 82a)(1) tal-Att dwar it-Taxxa. Għal kapital akbar minn 50 miljun, ir-rata tat-taxxa tonqos għal ¾ ‰ u għal kapital li jaqbeż il-100 miljun, din tonqos għal ½ ‰.” [5] | Odstavek 1 člena 82a davčnega zakona se glasi: „Zavarovalnice, ki so opredeljene v skladu z zakonom o zavarovalnem nadzoru in se ukvarjajo izključno z lastnim zavarovalništvom (‚Eigenversicherung‘), plačajo davek na kapital v višini 1 ‰ od lastnega kapitala družbe (glej člen 82a(1) davčnega zakona). Če kapital presega 50 milijonov, se davčna stopnja zniža na 0,75 ‰, če kapital presega 100 milijonov, pa se davčna stopnja zniža na 0,5 ‰.“ [5]. |
| Fi kliem ieħor, minflok ma titħallas it-taxxa kapitali normali ta’ 0,2 %, il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive huma obbligati li jħallsu biss 0,1 %, u din ir-rata tkompli tonqos għal ammonti li jaqbżu l-50 u l-100 miljun CHF. | Drugače rečeno, lastne zavarovalnice morajo namesto 0,2-odstotnega davka na kapital plačati samo 0,1-odstotni davek, ta stopnja pa se še dodatno zniža, če kapital preseže 50 milijonov CHF in 100 milijonov CHF. |
| Skont il-paragrafu 2 tal-Artikolu 82a tal-Att dwar it-Taxxa, il-kumpaniji tal-assigurazzjoni li jkunu involuti f’attivitajiet kemm ta’ assigurazzjoni captive kif ukoll f’assigurazzjoni ordinarja għal partijiet terzi huma soġġetti għall-ħlas tat-taxxa standard fuq il-kapital u fuq id-dħul (stabbilita fis-sezzjonijiet 73 sa 81 tal-Att dwar it-Taxxa) għal dik il-parti tal-attivitajiet tagħhom relatata mal-assigurazzjoni ta’ partijiet terzi. | V skladu z odstavkom 2 člena 82a davčnega zakona morajo zavarovalnice, ki se ukvarjajo z lastnim zavarovalništvom in običajnim zavarovalništvom za tretje osebe, plačati običajen davek na kapital in dobiček (določen v členih od 73 do 81 davčnega zakona) za tisti del dejavnosti, ki zadeva zavarovanje tretjih oseb. |
| Minħabba li l-Artikolu 82a tal-Att dwar it-Taxxa jikkostitwixxi lex specialis fir-rigward tal-Artikolu 73 tal-istess Att, wieħed jista’ jikkonkludi li l-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive ma jħallsux taxxa fuq id-dħul [6].Bħala konklużjoni, il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive jħallsu biss taxxa kapitali mnaqqsa kif deskritt fis-sezzjoni 82a(1) tal-Att dwar it-Taxxa u ebda taxxa fuq id-dħul. | Ker člen 82a davčnega zakona pomeni lex specialis (posebni zakonski predpis) v zvezi s členom 73 istega zakona, je mogoče ugotoviti, da lastne zavarovalnice ne plačujejo davka na dobiček [6].Lastne zavarovalnice tako plačujejo samo zmanjšan davek na kapital, kakor je opisano v členu 82a(1) davčnega zakona, davka od dobička pa ne plačujejo. |
| “Couponsteuer” (taxxa (minn ras il-għajn) fuq il-kupuni) | „Couponsteuer“ ((odtegnjeni) davek na obresti od kuponskih obveznic) |
| Skont il-leġiżlazzjoni tal-Leichtenstein, taxxa fuq il-kupuni hija ntaxxata fuq il-kupuni tat-titoli jew fuq dokumenti ugwali għal titoli maħruġin minn “ċittadin” bir-rata ta’ 4 % fuq kwalunkwe distribuzzjoni ta’ dividendi jew ishma tal-qligħ. | V skladu z lihtenštajnsko zakonodajo se davek na obresti od kuponskih obveznic zaračuna za kuponske obveznice ali dokumente, enake obveznicam, ki jih izda „nacionalna družba“, po 4-odstotni stopnji od razdeljenih dividend ali deleža dobička. |
| Bis-saħħa tal-Artikolu 88d(3) tal-Att dwar it-Taxxa, ishma jew partijiet ta’ kumpaniji tal-assigurazzjonijiet captive huma eżentati mill-ħlas tat-taxxa fuq il-kupuni. | Delnice ali deleži lastnih zavarovalnic so na podlagi člena 88d(3) davčnega zakona izvzeti iz plačila davka na obresti od kuponskih obveznic. |
| Il-mira tal-miżura tal-għajnuna | Cilj ukrepa pomoči |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein iddikjaraw li dawn id-dispożizzjonijiet ġew introdotti sabiex jiġbdu kumpaniji lejn il-Liechtenstein u sabiex jistabbilixxu u jiżviluppaw is-settur tal-assigurazzjoni captive bħala qasam ġdid ta’ attività ekonomika. | Lihtenštajnski organi so izjavili, da so bile te določbe uvedene zaradi privabljanja družb v Lihtenštajn ter da bi se sektor lastnih zavarovalnic vzpostavil in razvil kot novo področje gospodarske dejavnosti. |
| Raġunijiet għal bidu tal-proċedura | Razlogi za sprožitev postopka |
| Fid-deċiżjoni tagħha tal-ftuħ tal-investigazzjoni formali, l-Awtorità qajmet dubji fir-rigward tal-kompatibilità tal-klassifikazzjoni tat-taxxa tal-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive mar-regoli dwar l-għajnuna statali. | Nadzorni organ je v odločitvi o sprožitvi postopka preiskave izrazil dvom o združljivosti davčne klasifikacije lastnih zavarovalnic s pravili o državni pomoči. |
| Kuntrarjament għall-argumenti mressqa mill-awtoritajiet tal-Liechtenstein, l-Awtorità fil-bidu kienet tal-opinjoni li l-għoti ta’ assigurazzjoni huwa servizz li huwa attività ekonomika, u li kull entità li twettaq attività ekonomika tikkwalifika bħala intrapriża indipendentament mill-forma korporattiva tagħha, l-istatus sussidjarju jew il-finanzjament tagħha. | V nasprotju z argumenti, ki so jih predložili lihtenštajnski organi, je Nadzorni organ zavzel začetno stališče, da je ponujanje zavarovanj storitev, ki je gospodarska dejavnost, in da se vsak subjekt, ki izvaja gospodarsko dejavnost, opredeljuje kot podjetje, ne glede na pravno obliko, financiranje in dejstvo, ali je odvisna družba ali ne. |
| Barra minn hekk, l-Awtorità kellha dubji dwar jekk jistax jingħad li l-eżenzjoni mit-taxxa favur il-kumpaniji ta’ assigurazzjoni captive tistax taqa’ fi ħdan in-natura u l-loġika tas-sistema tat-taxxa kif sostnew l-awtoritajiet tal-Liechtenstein. | Poleg tega je Nadzorni organ dvomil, da bi bilo za davčno oprostitev v korist lastnih zavarovalnic mogoče reči, da je v skladu z naravo in logiko davčnega sistema, kot to trdijo lihtenštajnski organi. |
| Abbażi ta’ dan, l-Awtorità ma setgħetx teskludi li r-regoli dwar it-taxxa applikabbli għall-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive (eżenzjoni totali mill-ħlas ta’ taxxa fuq il-qligħ u ta’ taxxa fuq il-kupuni u eżenzjoni parzjali mill-ħlas ta’ taxxa kapitali) jikkostitwixxu għajnuna statali skont it-tifsira tal-Artikolu 61(1) tal-Ftehim taż-ŻEE. | Nadzorni organ na tej podlagi ni mogel izključiti, da davčna pravila, ki se uporabljajo za lastne zavarovalnice (popolna oprostitev plačila davka na dobiček in obresti od kuponskih obveznic ter delna oprostitev plačila davka na kapital), ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. |
| L-Awtorità kellha wkoll dubji jekk dawn il-miżuri jistgħux jiġu kkunsidrati bħala kompatibbli mad-dispożizzjonijiet tal-Ftehim taż-ŻEE dwar l-għajnuna statali, b’mod partikolari mal-Artikolu 61(3)(c). | Nadzorni organ je dvomil tudi, da je te ukrepe mogoče šteti za združljive z določbami Sporazuma EGP o državni pomoči, še zlasti s členom 61(3)(c). |
| KUMMENTI MINN PARTIJIET TERZI | PRIPOMBE TRETJIH STRANI |
| Matul il-perjodu tal-investigazzjoni formali, waslu l-kummenti li ġejjin minn partijiet terzi. | Med potekom formalne preiskave so tretje strani predložile naslednje pripombe. |
| Kummenti minn Kumpanija A | Pripombe družbe A |
| Il-Kumpanija A ikkummentat permezz ta’ żewġ ittri datati t-22 ta’ Mejju u d-9 ta’ Settembru 2009, li waslu mingħand ir-rappreżentanti legali tagħha. | Družba A je poslala pripombe v dveh dopisih z dne 22. maja in 9. septembra 2009, ki so ju poslali njeni pravni zastopniki. |
| Sa mill-1997, il-Kumpannija A RE kienet tħaddem kumpanija captive ta’ riassigurazzjoni fil-Liechtenstein permezz tal-kumpanija sussidjarja tagħha A RE Aktiengesellschaft. | Družba A RE je prek hčerinske družbe A RE Aktiengesellschaft od leta 1997 upravljala lastno pozavarovalnico v Lihtenštajnu. |
| Hija l-opinjoni tal-kumpanija A li l-miżuri tat-taxxa tal-Liechtenstein għall-kumpaniji ta’ assigurazzjoni captive ma jinvolvux għajnuna statali. | Družba A meni, dalihtenštajnski davčni ukrepi za lastne zavarovalnice ne vključujejo državne pomoči. |
| Fil-każ alternattiv, il-kumpanija A argumentat li jekk l-Awtorità tikkonkludi li teżisti għajnuna, din għandha tiġi ikkunsidrata bħala għajnuna eżistenti, li fin-nuqqas ta’ dan, il-kumpanija ssostni li kellha aspettativi leġittimi li l-leġiżlazzjoni dwar it-taxxa kienet legali u li għaldaqstant ma għandu jiġi ordnat ebda rkupru ta’ għajnuna. | Oziroma, če bi Nadzorni organ ugotovil prisotnost elementa pomoči, bi bilo po mnenju družbe A to pomoč treba šteti za obstoječo pomoč; če to ne bi bilo mogoče, družba vztraja, da je legitimno pričakovala, da je davčna zakonodaja zakonita, zato vračilo pomoči ne bi smelo biti naloženo. |
| Il-Kumpanija A argumentat li l-miżuri tat-taxxa ma jinvolvux għajnuna statali għar- raġunijiet li ġejjin: | Družba A je trdila, da davčni ukrepi ne vključujejo državne pomoči iz naslednjih razlogov: |
| il-kumpanija tagħha ta’ assigurazzjoni captive mhijiex intrapriża skont it-tifsira tal-Artikolu 61(1) tal-Ftehim taż-ŻEE għaliex ma toperax f’suq miftuħ [7]u għaliex l-operazzjonijiet ta’ riassigurazzjoni captive huma differenti minn operazzjonijiet oħrajn tas-suq miftuħ, għaliex ir-riskji koperti mill-captive jew ma jistgħux jiġu assigurati jew jistgħu jiġu assigurati biss permezz ta’ primjum projbittiv;it-trattament fiskali tal-captive fil-Liechtenstein hija miżura ġenerali minħabba li l-formazzjoni ta’ captive ma teħtieġx ċerta saħħa ekonomika u hija applikabbli għal kull forma ta’ kumpaniji, waqt li ġew ikkwotati similaritajiet mad-deċiżjonijiet tal-Kummissjoni Ewropea fir-rigward ta’ Reġim Irlandiż ta’ Kumpaniji Holding [8]u ta’ skema Spanjola li naqqset it-taxxa fuq id-dħul minn ċerti assi mhux tanġibbli [9];fil-każ alternattiv, il-Kumpanija A sostniet li jekk il-miżura hija selettiva huwa tant ieħor iġġustifikat min-natura u l-loġika tar-reġim fiskali tal-Liechtenstein minħabba li l-kumpaniji ta’ riassigurazzjoni captive u l-kumpaniji ta’ riassigurazzjoni fis-suq miftuħ jinsabu f’pożizzjoni legali u fattwali differenti; u jixraq li jkun hemm trattament fiskali differenti (aktar baxx); l-attivitajiet huma limitati fi ħdan grupp ta’ kumpaniji; u | njena lastna zavarovalnica ni podjetje v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, saj ne deluje na odprtem trgu [7], poleg tega pa se dejavnost lastnega pozavarovanja razlikuje od drugih dejavnosti na odprtem trgu, ker tveganj, ki jih pokriva lastna pozavarovalnica, ni mogoče zavarovati ali bi jih bilo mogoče zavarovati samo z nesorazmerno visoko premijo,davčna obravnava lastnih zavarovalnic v Lihtenštajnu je splošni ukrep, ker ustanovitev lastne zavarovalnice ne zahteva določene gospodarske moči in ker se nanaša na vse oblike družb; družba A se je pri tem sklicevala na podobnosti z odločbama Evropske komisije v zvezi z irskim režimom holdinške družbe [8]in špansko shemo za zmanjšanje davkov na prihodke od nekaterih neopredmetenih sredstev [9],alternativno je družba A trdila, da ukrep, tudi če je selektiven, kljub temu upravičujeta narava in logika lihtenštajnske davčne ureditve, saj so lastne pozavarovalnice in pozavarovalnice na odprtem trgu v drugačnem pravnem in dejanskem položaju, in da je drugačno (nižje) obdavčevanje utemeljeno, če je dejavnost omejena znotraj skupine družb, ter |
| kumpaniji ta’ rijassigurazzjoni captive la jgħawwġu l-kompetizzjoni u lanqas jaffettwaw il-kummerċ fiż-ŻEE minħabba li l-captive ma tikkompetix għal sehem tas-suq u s-servizzi li tipprovdi mhumiex kummerċabbli. | lastne pozavarovalnice ne izkrivljajo konkurence in ne vplivajo na trgovino znotraj EGP, saj se lastna zavarovalnica ne poteguje za tržni delež, storitev, ki jih opravlja, pa ni mogoče tržiti. |
| Il-Kumpanija A sostniet ukoll li l-miżuri fiskali tal-Liechtenstein fir-rigward tal-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive, li ġew introdotti fl-1997 saru qabel l-iżvilupp ta’ xi valutazzjoni mill-Awtorità jew mill-Kummissjoni Ewropea biex din it-tassazzjoni fuq attivitajiet ta’ ġewwa l-grupp tista’ tinvolvi għajnuna statali. | Družba A je trdila tudi, da so bili lihtenštajnski davčni ukrepi za lastne zavarovalnice uvedeni leta 1997 in torej pred oblikovanjem ocene Nadzornega organa ali Evropske komisije, da bitakšno obdavčevanje dejavnosti znotraj skupine lahko vključevalo državno pomoč. |
| Fil-każ alternattiv, hija sostniet li fid-dawl tal-prinċipji tal-aspettativi leġittimi u ta’ ċertezza legali, l-Awtorità m’għandhiex tordna l-irkupru jekk tikkonkludi li ngħatat għajnuna statali. | Alternativno je trdila, da Nadzorni organ ob upoštevanju načel legitimnih pričakovanj in pravne varnosti ne sme naložiti vračila pomoči, če ugotovi, da je bila državna pomoč dodeljena. |
| Fit-tieni sottomissjoni tagħha, il-Kumpanija A spjegat fit-tul il-kontestazzjoni tagħha li l-kumpaniji ta’ assigurazzjoni captive mhumiex f’pożizzjoni legalment u fattwalment komparabbli ma’ dik ta’ kumpaniji tal-assigurazzjoni li jipprovdu servizzi lil kumpaniji li ma jkunux relatati magħhom, u li huwa ġġustifikat trattament fiskali differenti, billi għamlet referenza għad-deċiżjoni tal-Kummissjoni fir-rigward tal-iskema Olandiża Groepsrentebox [10].3.2. | Družba A je v drugem dopisu razširila svojo trditev, da lastne zavarovalnice pravno in dejansko niso v primerljivem položaju z zavarovalnicami, ki ponujajo storitve nepovezanim družbam, in da je drugačna davčna obravnava upravičena, pri čemer se je sklicevala na odločbo Komisije o nizozemski shemi Groepsrentebox [10].3.2 Pripombe družbe B |
| Madankollu għamlet enfasi, li mhijiex kapaċi tassigura r-riskji kollha tagħha jew għaliex kopertura assigurattiva bħal din mhijiex disponibbli jew għaliex mhijiex finanzjarjament effiċjenti. | Vendar pa je poudarila, da ne more zavarovati vseh tveganj, ker takšno zavarovalno kritje ni na voljo ali ker ni finančno učinkovito. |
| Il-Kumpanija B twaqqfet fil-Liechtenstein fl-2004 bħala reazzjoni għal żviluppi negattivi fis-suq tal-assigurazzjoni wara l-2001, meta assiguraturi u rijassiguraturi kummerċjali bdew jitolbu ammonti miżmuma akbar, illimitaw il-kapaċitajiet tagħhom, u biegħu l-assigurazzjoni u r-rijassigurazzjoni bi prezzijiet ogħla u b’termini u kundizzjonijiet aktar restrittivi. | Družba B je bila ustanovljena v Lihtenštajnu leta 2004 kot odgovor na neugoden razvoj na zavarovalniškem trgu po letu 2001, ko so komercialne zavarovalnice in pozavarovalnice začele zahtevati višje lastne deleže, omejevati svoje zmogljivosti ter prodajati zavarovanja in pozavarovanja po višjih cenah in pod strožjimi pogoji. |
| Il-kumpanija C sostniet b’mod partikolari li trasferiment ta’ riskju kummerċjali (għal assiguratur ġenerali) dejjem jimplika li l-klijent iżomm ċertu porzjon tar-riskju. | Družba C je zlasti trdila, da pri prenosu komercialnega tveganja (na splošno zavarovalnico) stranka vedno ohrani neko stopnjo tveganja. |
| Iddikjarat li jitqies li mhuwiex ekonomikament u mhuwiex effiċjenti li wieħed ifittex it-trasferiment tar-riskji sa ċertu livell taż-żamma tar-riskju. | Navedla je, da je negospodarno in neučinkovito iskati prenos tveganja do določene stopnje zadržanja tveganja. |
| Il-kumpanija hija tal-fehma li jeżisti konsensus fis-suq dwar il-livelli ta’ riskji li kumpaniji għandhom iżommu u li taħt dan il-livell “wieħed ma jistax jitkellem dwar suq tal-assigurazzjoni likwidu”. | Trdila je, da na trgu obstaja soglasje o stopnjah tveganja, ki ga obdržijo družbe, in da pod to stopnjo „ni mogoče govoriti o likvidnem zavarovalniškem trgu“. |
| Il-kumpanija C ikkunsidrat ukoll li ċerti riskji ma jistgħux jiġu assigurati u għalhekk il-kumpaniji jkollhom iżommuhom bilfors, u li f’dan il-qasam, il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive ma jistgħux jissostitwixxu lill-assiguraturi kummerċjali. | Družba C je menila tudi, da nekaterih tveganj ni mogoče zavarovati, zato jih morajo družbe nehote zadržati, ter da lastne zavarovalnice na tem področju ne nadomeščajo komercialnih zavarovalnic. |
| Il-Kumpanija C spjegat li fl-opinjoni tagħha, il-ħolqien tal-captive huwa sempliċiment mod wieħed kif jiġi fformulat u organizzat ir-riskju miżmum f’kumpanija, u li dan mhuwiex għażla limitata għall-korporazzjonijiet il-kbar, u li dan ma jagħtix vantaġġ ekonomiku jekk wieħed jipparagunah ma’ kumpaniji li ma joħolqux captive. | Družba C je razložila, da se ji zdi oblikovanje lastnih zavarovalnic samo eden od načinov, kako zadržano tveganje formalizirati in organizirati znotraj družbe, ter da to ni možnost, ki je na voljo samo velikim družbam, ter da družbam, ki oblikujejo lastne zavarovalnice, ne daje gospodarske prednosti pred tistimi, ki jih ne. |
| Għalkemm il-kumpanija C ddikjarat li din mhijiex għażla limitata għall-kumpaniji l-kbar, hija qablet ukoll, madankollu, li l-kumpaniji l-kbar għandhom spiża inqas għar-riskji (minħabba l-ekonomiji ta’skala, l-istruttura kapitali u d-diversifikazzjoni tar-riskji) minn dik tal-kumpaniji ż-żgħar, u huma aktar probabbli li jkollhom kumpaniji ta’ assigurazzjoni captive tagħhom stess. | Čeprav je družba C navedla, da ta možnost ni na voljo samo velikim družbam, pa je tudi priznala, da so stroški tveganja za večje družbe nižji (zaradi ekonomije obsega, kapitalske strukture in razpršitve tveganja) kot za manjše družbe ter da bodo večje družbe verjetneje imele v lasti lastne zavarovalnice. |
| Il-Kumpanija C enfasizzat li l-Kumpanija B tista’ tiffunzjona biss fi ħdan il-grupp tal-kumpaniji tagħha, u li ma tiħux sehem fis-suq kummerċjali tal-assigurazzjoni diretta. | Družba C je poudarila, da lahko družba B opravlja dejavnost samo znotraj svoje skupine podjetij in da ne sodeluje na trgu komercialnih neposrednih zavarovanj. |
| Finalment, il-Kumpanija C sostniet li l-captive tagħha ma tikkompetix ma riċevituri oħrajn tas-suq, u, minħabba li l-kumpanija C ma tistax tikseb is-servizzi offruti mill-captive tagħha minn riċevituri oħrajn tas-suq, il-kompetizzjoni transkonfinali mhijiex affettwata. | Poleg tega je družba C trdila, da njena lastna zavarovalnica ne konkurira drugim udeležencem na trgu, in ker si družba C storitev, ki jih ponuja njena lastna zavarovalnica, ne more priskrbeti pri drugih udeležencih na trgu, ni nobenega vpliva na čezmejno konkurenco. |
| Kummenti minn Kumpanija D | Pripombe družbe D |
| Il-Kumpanija D iddeskriviet lilha nnifisha bħala l-maniġer ewlieni tal-captive fil-Liechtenstein, billi tipprovdi servizzi amministrattivi lil 6 mit-12-il kumpanija tal-assigurazzjoni captive li bħalissa jinsabu fil-Prinċipat. | Družba D se je opisala kot vodilna upraviteljica lastnih zavarovalnic v Lihtenštajnu, ki upravljavske storitve zagotavlja 6 od 12 lastnih zavarovalnic s sedežem v kneževini. |
| Fl-ittra tagħha li waslet fil-11 ta’ Mejju 2009, il-Kumpanija D iddikjarat li fl-opinjoni tagħha, il-miżuri fiskali li taħthom jaqgħu l-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive ma jgħawwġux il-kompetizzjoni għaliex il-kumpaniji m’għandhomx kompetituri u, għaldaqstant ma jeżistix suq. | V dopisu, ki je bil prejet 11. maja 2009, je navedla, da po njenem mnenju davčni ukrepi, ki se nanašajo na lastne zavarovalnice, ne izkrivljajo konkurence, saj družbe nimajo konkurence in tako tudi trg ne obstaja. |
| Il-Kumpanija D għarfet li mil-lat ta’ sostituzzjoni tan-naħa tal-provvista, “ħafna assiguraturi kummerċjali jistgħu jassiguraw ir-riskji li jassiguraw il-captive”, iżda sostniet li f’dak li jirrigwardja s-sostituzzjoni tan-naħa tad-domanda, ix-xerrejja tal-assigurazzjoni ma jqisux il-captive u l-assiguraturi kummerċjali bħala prodotti alternattivi iżda bħala prodotti separati. | Družba D je priznala, da v smislu zamenljivosti na strani ponudbe „številne komercialne zavarovalnice lahko zagotovijo zavarovanja za tveganja, ki jih zavarujejo lastne zavarovalnice“, vendar pa je izjavila, da v smislu zamenljivosti na strani povpraševanja kupci zavarovanj lastnih zavarovalnic in komercialnih zavarovalnic ne vidijo kot medsebojno zamenljivih, temveč jih razumejo kot ločena produkta. |
| Dan minħabba li l-assigurazzjoni kummerċjali titqies bħala għodda mhux daqstant effettiva għall-immaniġġjar tar-riskji daqs l-użu ta’ captive; minħabba li r-riskji li jistgħu jiġu assigurati huma differenti (il-prodotti huma kumplimentari aktar milli prodotti li jistgħu jiġu skambjati); u minħabba li f’xi pajjiżi l-assiguraturi kummerċjali u l-captive jħabbtu wiċċhom ma’ rekwiżiti għal-liċenzja u rekwiżiti regolatorji differenti (il-Kumpanija D kienet tal-opinjoni li mhuwiex raġonevoli li l-captive jiġu kklassifikati bħala li joperaw fl-istess suq bħall-assiguraturi kummerċjali meta ma jkollhomx l-istess opportunità li jipparteċipaw f’dak is-suq). | Vzrok za to je predvsem dejstvo, da se komercialno zavarovanje ne šteje za tako učinkovito orodje za upravljanje tveganj kot lastna zavarovalnica, da so tveganja, ki jih je mogoče zavarovati, drugačna (produkti so dopolnjujoči, ne zamenljivi) in da v nekaterih državah za komercialne zavarovalnice in lastne zavarovalnice veljajo drugačne zahteve glede dovoljenj in zakonske zahteve (družba D je menila, da lastnih zavarovalnic ni razumno opredeliti kot družbe, ki delujejo na istem trgu kot komercialne zavarovalnice, saj nimajo enakih priložnosti za udeležbo na tem trgu). |
| Il-Kumpanija D sostniet ukoll li kull deċiżjoni mill-Awtorità li tordna l-irkupru ta’ għajnuna statali illegali mill-captive fil-Liechtenstein tmur kontra l-prinċipji ġenerali tal-liġi, għaliex tkun retrospettiva u tikser l-aspettativa leġittima tal-kumpaniji li ma jkunux soġġetti għal piż fiskali ogħla. | Družba D je trdila tudi, da bi bila vsaka odločitev Nadzornega organa, s katero bi lastnim zavarovalnicam v Lihtenštajnu naložil vračilo nezakonite državne pomoči, v nasprotju s splošnimi pravnimi načeli, saj bi veljala za nazaj in bi kršila legitimno pričakovanje družb, da se njihova davčna obremenitev ne bo povečala. |
| Kummenti minn Kumpanija E | Pripombe družbe E |
| Il-Kumpanija E hija kumpanija tal-assigurazzjoni captive li tinsab fil-Liechtenstein. | Družba E je lastna zavarovalnica s sedežem v Lihtenštajnu. |
| Fl-ittra tagħha li waslet għand l-Awtorità fit-12 ta’ Mejju 2009, il-Kumpanija E sostniet li l-Awtorità, fid-deċiżjoni tagħha li tiftaħ proċedura formali, kienet għamlet suppożizzjonijiet żbaljati. | V dopisu, ki ga je Nadzorni organ prejel 12. maja 2009, je trdila, da je Nadzorni organ v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka sprejel napačne domneve. |
| Il-Kumpanija E argumentat li kumpanija ta’ assigurazzjoni captive ma tikkontrobilanċjax ir-riskji billi tixtri rijassigurazzjoni kif iddikjarat mil-Kummissjoni Ewropea (u kif saret referenza għal dan mill-Awtorità) fid-deċiżjoni tagħha fir-rigward tal-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive f’Åland (il-Finlandja) [11]filwaqt li spjegat li assigurazzjoni captive iġġorr ir-riskji kollha tal-kumpanija prinċipali. | Trdila je, da lastna zavarovalna družba ne nadomesti tveganj s kupovanjem pozavarovanj, kot je to navedla Evropska komisija (in na kar se je skliceval Nadzorni organ) v odločbi o shemi pomoči za lastne zavarovalnice na Ålandskih otokih (Finska) [11], pri čemer je razložilo, da lastna zavarovalnica nosi vsa tveganja svoje matične družbe. |
| Il-Kumpanija E argumentat ukoll li assigurazzjoni permezz ta’ captive mhijiex alternattiva għall-kisba ta’ assigurazzjoni mis-“suq ġenerali”, u tabilħaqq, li l-captive huma żvantaġġati jekk wieħed jipparagunahom mal-assiguraturi ġenerali għaliex ma jistgħux jiġbru flimkien ir-riskji, u għandhom jiġu pparagunati mhux mal-assiguraturi ġenerali, iżda mar-riskji mhux assigurati li jġorru l-kumpaniji. | Družba E je trdila tudi, da zavarovanje pri lastni zavarovalnici ni alternativna možnost za sklenitev zavarovanja na „splošnem trgu“ in da so lastne zavarovalnice dejansko v slabšem položaju kot običajne zavarovalnice, saj ne morejo združevati tveganj; zato se ne smejo primerjati z običajnimi zavarovalnicami, temveč jih je treba primerjati z nezavarovanimi tveganji, ki jih nosijo družbe. |
| Il-Kumpanija E ddikjarat li bħalissa ma tipprovdix assigurazzjoni għall-grupp tagħha li ma tistax tinxtara mis-suq internazzjonali. | Družba E je navedla, da trenutno svoji skupini ne zagotavlja zavarovanja, ki ga ne bi bilo mogoče kupiti na mednarodnem trgu. |
| Il-Kumpanija E iddikjarat li l-istabbiliment ta’ captive jinvolvi spejjeż sostanzjali u jista’ jkun iġġustifikat biss għal raġunijiet kummerċjali. | Navedla je tudi, da ustanovitev lastne zavarovalnice vključuje znatne stroške in da jo je mogoče utemeljiti samo na komercialni osnovi. |
| Din infurmat lill-Awtorità li waħda mir-raġunijiet li l-kumpanija ġiet stabbilita fil-Liechtenstein kienet li l-Prinċipat “ma kienx żvantaġġuż” f’termini ta’ taxxa meta mqabbel ma’ lokalitajiet oħra, u li bidla fir-reġim tat-taxxa “kienet tolqot ħażin il-vijabbiltà tal-Liechtenstein bħala lokalità tal-captive”. | Družba je Nadzorni organ obvestila, da je bil eden od razlogov za ustanovitev družbe v Lihtenštajnu ta, da kneževina v davčnem smislu „ni neugodna“ v primerjavi z drugimi državami, sprememba davčne ureditve „pa bo neugodno vplivala na uspešnost Lihtenštajna kot sedeža za lastne zavarovalnice“. |
| Kummenti minn Kumpanija F | Pripombe družbe F |
| Il-Kumpanija F spjegat l-ewwel nett kif inhuma organizzati l-kumpaniji tal-assigurazzjoni u tar-riassigurazzjoni captive, u b’mod partikolari l-kumpanija F bħala parti mill-Kumpanija possedenti […]. | Družba F je najprej razložila, kako so organizirane lastne zavarovalnice in pozavarovalnice, še posebej družba F kot del holdinga […]. |
| Ikkunsidrat ukoll li l-istabbiliment ta’ captive joħloq trasparenza akbar tar-riskji fi ħdan il-grupp. | Družba F se je sklicevala na ohlapnejše zahteve pri povezovanju trgov med državami Efte, ki so članice EGP, v primerjavi z EU. |
| Il-Kumpanija F rreferiet għar-rekwiżiti anqas tal-integrazzjoni tas-suq li jeżistu fost l-Istati tal-EFTA taż-ŻEE meta mqabbla ma’ dawk tal-UE.. Irreferiet b’mod partikolari għall-Artikoli 113, 114(2), u 115 tat-TFUE fir-rigward tal-approssimazzjoni tal-liġijiet fil-qasam tat-tassazzjoni, li m’għandhomx dispożizzjonijiet analogi fil-Ftehim taż-ŻEE. | Še posebej se je sklicevala na člen 113, člen 114(2) in člen 115 PDEU o približevanju zakonodaje na področju obdavčevanja, ki nimajo primerljivih določb v Sporazumu EGP. |
| Il-Kumpanija F argumentat li l-miżuri tat-taxxa favur il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive fil-Liechtenstein ma jikkostitwixxux għajnuna statali fi ħdan it-tifsira tal-Artikolu 61(1) tal-Ftehim taż-ŻEE. | Družba F je trdila, da davčni ukrepi v korist lastnih zavarovalnih družb v Lihtenštajnu ne predstavljajo državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. |
| Din id-dikjarazzjoni kienet ibbażata fuq żewġ raġunijiet: captive mhumiex intrapriżi, u l-miżuri fiskali mhumiex ta’ benefiċċju selettiv għal xi intrapriża. | Ta izjava je temeljila na dveh razlogih: lastne zavarovalnice niso podjetja, davčni ukrepi pa ne dajejo posebnih ugodnosti nobenemu podjetju. |
| Filwaqt li għamlet referenza għal deċiżjoni tal-Awtorità fir-rigward tal-Amministrazzjoni tat-Toroq Norveġiża Møre u l-Uffiċċju Distrettwali ta’ Romsdal [12], il-Kumpanija F qalet li l-captive mhumiex intrapriżi għaliex jipprovdu servizzi tal-assigurazzjoni biss “in-house”. | Družba F je ob sklicevanju na odločbo Nadzornega organa o pritožbi v zvezi z Norveško upravo za javne ceste, okrajnim uradom Møre in Romsdal [12], trdila, da lastne zavarovalnice niso podjetja, ker zavarovalne storitve ponujajo samo znotraj skupine. |
