| Source | Target | | Barra minn hekk, l-attività mwettqa mill-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive m’għandhiex natura ekonomika u hija limitata b’mod esklussiv għat-trasferiment tar-riskji interni mill-attivitajiet tal-bqija tal-Grupp Possedenti […]. | Dejavnost, ki jo opravljajo lastne zavarovalnice, poleg tega nima gospodarske narave, saj je omejena izključno na prenos notranjih tveganj z dejavnosti preostalih družb v holdinški skupini […]. |
| Filwaqt li ma qablitx mal-argumenti li ressqet l-Awtorità fid-deċiżjoni tal-ftuħ, il-Kumpanija F sostniet li r-raġuni għall-istabbiliment ta’ captive ma kinitx għaliex din tagħti vantaġġ ekonomiku, iżda għaliex dan kien ifisser li r-riskji tal-grupp jinġabru flimkien għall-immaniġġar aktar effiċjenti tar-riskju u għal aktar trasparenza. | Družba F se ni strinjala z argumenti, ki jih je Nadzorni organ navedel v odločitvi o sprožitvi postopka, in je trdila, da razlog za ustanovitev lastne zavarovalnice ni gospodarska prednost, temveč to, da so tveganja skupine združena za učinkovitejše upravljanje tveganj in večjo preglednost. |
| Din il-funzjoni speċifika ma tistax tittieħed minn kumpanija “esterna” u b’konsegwenza ta’ dan m’hemmx suq għal dan it-tip speċifiku ta’ attivitajiet. | Te posebne funkcije ne more prevzeti „zunanja“ družba, zato posledično trg za to posebno vrsto dejavnosti ne obstaja. |
| Il-Kumpanija F sostniet ukoll li ma kienx hemm alternattiva fis-suq miftuħ għas-servizz li tipprovdi. | Družba F je trdila tudi, da na odprtem trgu ni nobene druge nadomestne storitve za storitev, ki jo sama zagotavlja. |
| Il-Kumpanija F qalet ukoll li r-referenza għad-Deċiżjoni Åland tal-Kummissjoni Ewropea hija diskutibbli minħabba li l-Awtorità mhijiex marbuta bid-deċiżjonijiet tal-Kummissjoni, iżda għandha tivvaluta l-miżuri b’mod indipendenti u fuq il-bażi biss tad-dispożizzjonijiet tal-Ftehim taż-ŻEE. | Družba F je trdila tudi, da je sklicevanje na odločbo Evropske komisije o Ålandskih otokih dvomljivo, saj Nadzornega organa odločbe Komisije ne zavezujejo, ampak mora ukrepe oceniti neodvisno in izključno na podlagi določb Sporazuma EGP. |
| Il-Kumpanija F argumentat ukoll li l-miżuri fiskali mhumiex marbuta ma’ intrapriża partikolari iżda ma’ funzjoni partikolari u għalhekk mhumiex selettivi. | Družba F je trdila tudi, da davčni ukrepi niso povezani z določenim podjetjem, temveč so povezani z določeno funkcijo, zato niso selektivni. |
| Il-Kumpanija F ikkunsidrat li s-selettività mhijiex relatata mas-saħħa ekonomika tal-intrapriża u saru argumenti ħżiena kemm mill-Awtorità kif ukoll mill-Kummissjoni fil-każ Åland dwar il-kwistjoni jekk setgħetx tistabbilixxi kumpanija ta’ assigurazzjoni captive. | Menila je, da selektivnost ni povezana z gospodarsko močjo podjetja ter da sta Nadzorni organ in Komisija v zadevi Ålandski otoki napačno obravnavala vprašanje ustanovitve lastne zavarovalnice. |
| Il-Kumpanija F qalet li f’dan il-każ tal-aħħar il-Kummissjoni ma evalwatx b’mod komplet is-selettività minħabba li ma evalwatx jekk il-miżuri kinux skont in-natura u l-loġika tas-sistema fiskali. | Trdila je, da Komisija v slednjem primeru ni v celoti ocenila selektivnosti, saj ni ocenjevala, ali so ukrepi skladni z naravo in logiko davčnega sistema. |
| Filwaqt li rreferiet f’dan il-kuntest għad-Deċiżjoni tal-Kummissjoni dwar il-każ tar-Reġim Irlandiż dwar Kumpaniji Holding [13], il-Kumpanija F qalet li l-Awtorità kellha tevalwa jekk il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive humiex realmentu legalment f’sitwazzjoni bħal din u kellha tasal għall-konklużjoni li d-dispożizzjonijiet speċifiċi regolatorji applikabbli għalihom (b’mod partikolari id-Direttiva 2005/68/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill [14]li jipprovdi definizzjoni ta’ kumpaniji tal-assigurazzjoni captive, kif ukoll id-Direttiva dwar is-Solvenza II) huma prova li dawn mhumiex f’din is-sitwazzjoni. | V zvezi s tem se je sklicevala na odločbo Komisije v zvezi z irskim režimom holdinške družbe [13]in trdila, da bi Nadzorni organ moral oceniti, ali so lastne zavarovalnice dejansko in pravno v podobnem položaju, ter ugotoviti, da posebne regulativne določbe, ki veljajo zanje (zlasti Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta [14], v kateri je lastna zavarovalnica opredeljena, in direktiva Solventnost II), dokazujejo, da niso. |
| B’referenza għall-każistika tal-Qorti tal-EFTA, il-Kumpanija F argumentat li “kull diskriminazzjoni diretta jew indiretta li għandha titqies iġġustifikata għandha titnissel mil-loġika inerenti tas-sistema ġenerali u għandha tirriżulta mill-kundizzjonijiet oġġettivi fi ħdan dik is-sistema ġenerali.” | Družba F je ob sklicevanju na sodno prakso Sodišča Efte trdila, da mora „vsaka neposredna ali posredna diskriminacija, ki naj bi se štela za utemeljeno, izhajati iz logike, ki je del splošnega sistema, in biti posledica objektivnih pogojev znotraj tega splošnega sistema“. |
| Bħala argumenti sekondarji, il-Kumpanija F ikkunsidrat li l-miżura fiskali kienet teżisti fil-Liechtenstein qabel id-dħul fis-seħħ tal-Ftehim taż-ŻEE, u li l-kumpanija kienet soġġetta għall-istess regoli fiskali mit-twaqqif tagħha fl-1990. | Družba F je v drugem argumentu menila, da je davčni ukrep obstajal pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP v Lihtenštajnu in da so za družbo veljali isti davčni predpisi od njene ustanovitve leta 1990. |
| Dawn ir-regoli kienu applikabbli b’mod espliċitu għall-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive minn Jannar tal-1998 u minn dak iż-żmien ma ġewx emendati sostanzjalment. | Ta pravila so se za lastne zavarovalnice izrecno uporabljala od januarja 1998 in od takrat niso bila bistveno spremenjena. |
| Il-Kumpanija F sostniet li kien biss l-iżvilupp tar-regoli taż-ŻEE li wassal biex il-miżuri fiskali applikabbli għall-captive fil-Liechtenstein jitqiesu bħala għajnuna statali. | Družba F je trdila, da je šele razvoj predpisov EGP privedel do tega, da se davčni ukrepi, ki se uporabljajo za lastne zavarovalnice v Lihtenštajnu, štejejo za državno pomoč. |
| Il-prattika tat-teħid tad-deċiżjonijiet tal-Kummissjoni mill-1960 sal-1990, matul liema żmien ġiet introdotta l-iskema tal-Liechtenstein, ma kkunsidratx li miżuri fiskali jikkostitwixxu għajnuna statali. | V praksi sprejemanja odločitev Komisije v obdobju 1960–1990, v katerem je bila lihtenštajnska shema uvedena, davčni ukrepi niso pomenili državne pomoči. |
| Fl-aħħar nett, b’referenza għal deċiżjonijiet ta’ qabel tal-Kummissjoni, li wħud minnhom ikkunsidraw li arranġamenti fiskali bħal dawn ma jikkostitwixxux għajnuna statali, il-Kumpanija F kkunsidrat li m’għandux jintalab irkupru f’dan il-każ minħabba ċ-ċertezza legali u l-protezzjoni ta’ aspettativi leġittimi. | Poleg tega je družba F menila, da vračilo pomoči ne bi smelo biti zahtevano v tej zadevi zaradi pravne varnosti in zavarovanja legitimnih pričakovanj, pri tem pa se je sklicevala na nekatere prejšnje odločitve Komisije, v katerih se podobna davčna ureditev ni štela za državno pomoč. |
| Kummenti minn Kumpanija G | Pripombe družbe G |
| F’ittri li jġibu d-dati tal-1 ta’ Diċembru 2008 u l-25 ta’ Mejju2009, il-Kumpanija G fissret is-sorpriża tagħha dwar l-investigazzjoni, minħabba li għal aktar minn għaxar snin kellha fiduċja fil-legalità tas-sistema fiskali tal-Liechtenstein, u sal-lum ma kien hemm ebda indikazzjoni li r-regolamenti applikabbli għall-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive setgħu jkunu għajnuna statali. | Družba G je v dopisih z dne 1. decembra 2008 in 25. maja 2009 izrazila presenečenje zaradi preiskave, saj je več kot deset let verjela v zakonitost lihtenštajnskega davčnega sistema in do takrat ni bilo nobenega znaka, da bi predpisi, ki se uporabljajo za lastne zavarovalnice, lahko pomenili državno pomoč. |
| Fl-opinjoni tagħha, wieħed m’għandux jistenna li intrapriża għandha tivverifika jekk leġiżlazzjoni li tkun ilha fis-seħħ għal aktar minn 10 snin tkunx ġiet notifikata lill-Awtorità. | Po njenem mnenju od podjetja ni mogoče pričakovati, da bo preverilo, ali je bila zakonodaja, ki velja že več kot 10 let, priglašena Nadzornemu organu. |
| Barra minn hekk, hija qalet li l-ħlas retroattiv ta’ taxxi huwa diskutibbli mill-perspettiva legali u kontroproduċenti mill-aspett ekonomiku, b’mod partikolari fil-kuntest tal-kriżi finanzjarja attwali. | Poleg tega je navedla, da je plačevanje davkov za nazaj dvomljivo s pravnega stališča in kontraproduktivno z gospodarskega stališča, še posebno glede na sedanjo finančno krizo. |
| Il-Kumpanija G rreferiet ukoll għall-prinċipji dwar l-aspettativi leġittimi u ċ-ċertezza legali. | Družba G se je sklicevala tudi na načeli legitimnih pričakovanj in pravne varnosti. |
| Kummenti minn Kumpanija H | Pripombe družbe H |
| F’ittri bid-data tas-17 ta’ Ottubru 2008 u s-27 ta’ Mejju 2009, il-Kumpanija H fissret it-tħassib tagħha li l-leġiżlazzjoni fiskali favur il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive fil-Liechtenstein tista’ titqies bħala għajnuna statali inkompatibbli. | Družba H je v dopisih z dne 17. oktobra 2008 in 27. maja 2009 izrazila zaskrbljenost, da bi se davčna zakonodaja v korist lastnih zavarovalnic v Lihtenštajnu lahko štela za nezdružljivo državno pomoč. |
| Il-kumpanija ddikjarat li kellha fiduċja fil-legalità tal-leġiżlazzjoni fis-seħħ għal aktar minn 10 snin, u li ma tkunx ħaġa realistika li wieħed jeżiġi minnha li tiżgura li din tkun konformi mar-regoli dwar l-għajnuna statali tal-Ftehim taż-ŻEE. | Družba je navedla, da je zaupala v zakonitost zakonodaje, ki je veljala več kot 10 let, in da od nje ne bi bilo realistično zahtevati, naj se prepriča, ali je zakonodaja skladna s pravili o državni pomoči iz Sporazuma EGP. |
| L-irkupru ta’ taxxi jmur kontra l-prinċipji tal-aspettativi leġittimi u ċ-ċertezza legali u jikser il-prinċipju ta’ trattament ugwali fiż-ŻEE fil-mument meta l-Kummissjoni Ewropea ppermettiet miljuni ta’ Euro f’għajnuna statali biex ittaffi l-kriżi finanzjarja. | Izterjava davkov bi kršila načeli legitimnih pričakovanj in pravne varnosti ter nasprotovala načelu enake obravnave znotraj EGP v obdobju, ko je Evropska komisija dovolila več milijonov eurov državnih pomoči za ublažitev finančne krize. |
| Kummenti minn Kumpanija I | Pripombe družbe I |
| Il-Kumpanija I ikkomunikat it-tħassib tagħha li t-tassazzjoni ta’ kumpaniji tal-assigurazzjoni captive fil-Liechtenstein tista’ tfisser għajnuna statali inkompatibbli, u għamlet enfasi fuq il-fiduċja tagħha fil-leġiżlazzjoni applikabbli fil-Liechtenstein għal 10 snin. | Družba I je sporočila, da je zaskrbljena zaradi možnosti, da bi davčna obravnava lastnih zavarovalnic v Lihtenštajnu pomenila nezdružljivo državno pomoč, in poudarila, da je zaupala v zakonodajo, ki se je v Lihtenštajnu uporabljala 10 let. |
| Dan, fl-opinjoni tagħha, iġġustifika l-applikazzjoni tal-aspettattivi leġittimi u ċ-ċertezza legali fil-kuntest tal-irkupru. | To po njenem mnenju utemeljuje uporabo načel legitimnih pričakovanj in pravne varnosti v okviru morebitne izterjave. |
| Kummenti minn Kumpanija J | Pripombe družbe J |
| Il-Kumpanija J ressqet it-tħassib tagħha fir-rigward tal-inkompatibilità possibbli tat-tassazzjoni fuq il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive fil-Liechtenstein mar-regoli tal-għajnuna statali f’ittri bid-dati tat-13 ta’ Novembru 2008 u l-20 ta’ April 2009. | Družba J je v dopisih z dne 13. novembra 2008 in 20. aprila 2009 izrazila zaskrbljenost zaradi morebitne nezdružljivosti davčne obravnave lastnih zavarovalnic v Lihtenštajnu s pravili o državni pomoči. |
| Il-Kumpanija J argumentat li d-dispożizzjonijiet speċjali għall-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive fil-leġiżlazzjoni l-ġdida Solvenza II huma indikazzjoni li l-captive mhumiex attivi fl-istess suq bħall-kumpaniji l-oħrajn tal-assigurazzjoni, u mhumiex soġġetti għall-istess mekkaniżmi regolatorji. | Družba J je trdila, da posebne določbe za lastne zavarovalnice v novi direktivi Solventnost II kažejo na to, da lastne zavarovalnice ne delujejo na istem trgu in da se zanje ne uporabljajo isti regulativni mehanizmi kot za druge zavarovalnice. |
| Il-Kumpanija J qalet ukoll li kull kumpanija tista’ tistabbilixxi kumpanija tal-assigurazzjoni captive u konsegwentement il-miżura mhijiex selettiva. | Družba J je trdila tudi, da lahko vsako podjetje ustanovi lastno zavarovalnico, zato ukrep ni selektiven. |
| Il-kumpanija kienet tal-fehma li t-tassazzjoni “b’mod ġenerali” tal-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive fuq il-qligħ nett tagħhom twassal għal trattament mhux ugwali tal-intrapriżi. | Družba je menila, da bi splošna obdavčitev lastnih zavarovalnic na podlagi njihovega neto dobička povzročila neenako obravnavo podjetij. |
| Il-kumpanija qalet li l-captive huma strument ta’ assigurazzjoni proprja u għandhom jeħlu taxxa biss fuq id-dħul tagħhom mill-friegħi tal-assigurazzjoni li jridu jagħmlu tajjeb għall-obbligu ta’ assigurazzjoni legali fil-pajjiż tal-assikuratur. | Družba je trdila, da so lastne zavarovalnice instrument za samozavarovanje in bi jih bilo treba obdavčevati samo na podlagi njihovega dobička iz zavarovalnih panog, ki so odgovorne za predpisano obvezno zavarovanje v državi zavarovatelja. |
| Inkella, ingħad, li l-intrapriżi li joħolqu captive jispiċċaw agħar mill-aspett tat-taxxa minn dawk li m’għandhomx kumpanija tal-assigurazzjoni captive, u li jagħżlu li ma jassigurawx ir-riskji li bil-liġi mhux bilfors għandhom jiġu assigurati. | Drugače bodo podjetja, ki ustanavljajo lastne zavarovalnice, z davčnega vidika v slabšem položaju kot podjetja, ki nimajo lastne zavarovalnice in ne zavarujejo tveganj, ki jih po zakonu ni treba zavarovati. |
| Il-captive jidħlu għal poloz tal-assigurazzjoni għal riskji li għalihom m’hemmx suq, u allura d-dħul minn dawn l-attivitajiet m’għandux ikun taxxabbli. | Lastne zavarovalnice sklepajo zavarovalne police za kritje tveganj, za katere trg ne obstaja, zato dohodek od teh dejavnosti ne bi smel biti obdavčen. |
| Il-kumpanija argumentat li jkun kontradittorju għall-prinċipju taċ-ċertezza legali li wieħed jistenna li intrapriża tiddubita leġiżlazzjoni applikata għalaktar minn 10 snin. | Družba je trdila, da bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti pričakovati, da bo podjetje dvomilo o zakonodaji, ki se uporablja že več kot 10 let. |
| Iddikjarat li kellha fiduċja leġittima fil-legalità tal-miżuri fiskali u sostniet li jekk l-Awtorità tasal għall-konklużjoni li hemm involuta xi għajnuna statali, il-miżuri jikkwalifikaw bħala għajnuna eżistenti, jew (inkella) l-irkupru jmur kontra prinċipji fundamental tal-liġi. | Navedla je, da je legitimno zaupala v zakonitost davčnih ukrepov, in trdila, da če bi Nadzorni organ ugotovil, da je vključena državna pomoč, se morajo ukrepi šteti za obstoječo pomoč; v nasprotnem primeru bi bilo vračilo pomoči v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli. |
| Fl-aħħar nett, il-Kumpanija J rreferiet għall-kriżi finanzjarja u kif din kellha impatt fuq il-valutazzjoni tal-għajnuna statali. | Poleg tega se je družba J sklicevala na finančno krizo in njen vpliv na ocenjevanje državne pomoči. |
| Skont l-opinjoni tagħha, ħafna mill-miżuri li ġew adottati minn bosta Stati Membri tal-Unjoni Ewropea ma jkollhomx karattru temporanju iżda jsiru permanenti. | Po njenem mnenju številni ukrepi, ki jih je sprejelo več držav članic Evropske unije, ne bodo začasni, temveč bodo postali stalni. |
| Kontra dan l-isfond, il-Kumpanija J stenniet li l-Awtorità ma titlobx l-emenda tal-leġiżlazzjoni fiskali tal-Liechtenstein applikabbli għall-captive. | Glede na to je družba J pričakovala, da Nadzorni organ ne bo zahteval spremembe lihtenštajnske davčne zakonodaje, ki se uporablja za lastne zavarovalnice. |
| Kummenti minn Kumpanija K | Pripombe družbe K |
| Argumentat li kwalunkwe ordni biex titħallas lura l-għajnuna tikser il-prinċipju taċ-ċertezza legali (filwaqt li ġibdet l-attenzjoni għall-fatt li skont il-liġi tal-Liechtenstein jeżisti perjodu ta’ limitazzjoni ta’ 5 snin biex jiġu kkontestati djun fiskali). | Trdila je, da bi bila naložitev vračila pomoči v nasprotju z načelom pravne varnosti (pri čemer je opozorila, da je po lihtenštajnski zakonodaji obdobje za ugovor na davčno obveznost omejeno na pet let). |
| Il-Kumpanija K spjegat l-istorja tat-twaqqif tal-kumpanija, li fl-Iżvizzera, kieku, kienet tkun eżenti mit-taxxa u kienet tassigura biss riskji fi ħdan il-grupp tal-Kumpanija K. M’għandhiex għan li tagħmel profitt, tassigura wkoll riskji li mhumiex koperti jew li mhumiex koperti għal kollox fis-suq tal-assigurazzjoni u l-primjums tagħha jiġu kkalkulati fuq il-bażi tal-istorja/tal-esperjenza tal-klejms. | Družba K je razložila zgodovino ustanovitve družbe, ki bi bila oproščena davka v Švici in zavaruje samo tveganja znotraj skupine družbe K. Ne ustvarja dobička, zavaruje tudi tveganja, ki niso ali niso v celoti pokrita na zavarovalniškem trgu, njene premije pa se računajo na podlagi preteklih zahtevkov/izkušenj. |
| Jekk l-Awtorità tikkonkludi li ngħatat għajnuna statali mhux kompatibbli, il-Kumpanija K tikkunsidra li rkupru jikser il-prinċipji taċ-ċertezza legali, l-omoġenjità u l-aspettativi leġittimi. | Če bi Nadzorni organ sklenil, da je bila dodeljena nezdružljiva državna pomoč, bi po mnenju družbe K vračilo pomoči kršilo načela pravne varnosti, pravne homogenosti in legitimnih pričakovanj. |
| KUMMENTI MILL-AWTORITAJIET TAL-LIECHTENSTEIN | PRIPOMBE LIHTENŠTAJNSKIH ORGANOV |
| Kummenti dwar id-deċiżjoni tal-ftuħ | Pripombe k odločitvi o sprožitvi postopka |
| F’ittra bid-data tal-25 ta’ Novembru 2008, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein, irreferew għall-iżvilupp tal-evalwazzjoni tal-għajnuna statali fil-kuntest tat-tassazzjoni kummerċjali mill-bidu tat-tmeninijiet għall-ħarġa ta’ avviż fl-1998 dwar l-applikazzjoni ta’ regoli dwar l-għajnuna statali għat-tassazzjoni kummerċjali diretta, u għad-deċiżjonijiet tal-Kummissjoni Ewropea kmieni fl-2000ijiet (pereżempju dwar iċ-ċentri ta’ koordinazzjoni Belġjani [15]).L-awtoritajiet tal-Liechtenstein argumentaw li kumpaniji tal-assigurazzjoni captive ma joperawx f’suq miftuħ għaliex l-attivitajiet tagħhom huma limitati għall-immaniġġjar ta’ riskji interni fi ħdan il-grupp, jiġifieri r-riskji tal-grupp korporattiv proprju. | Lihtenštajnski organi so se v dopisu z dne 25. novembra 2008 sklicevali na razvoj ocenjevanja državnih pomoči v okviru obdavčevanja družb od začetka 80. let 20. stoletja, na izdajo obvestila o uporabi pravil o državni pomoči za neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka iz leta 1998 in na odločitve Evropske komisije iz prvih let tega stoletja (na primer odločba o belgijskih centrih za usklajevanje [15]).Lihtenštajnski organi so trdili, da lastne zavarovalnice niso dejavne na odprtem trgu, ker so njihove dejavnosti omejene na upravljanje notranjih tveganj, tj. tveganj znotraj lastne skupine družb. |
| Kull dħul li tiġġenera l-assigurazzjoni captive minn transazzjonijiet fil-grupp mhuwiex dħul ordinarju li għandu jkun soġġett għat-taxxa fuq id-dħul, minħabba li l-amministrazzjoni tal-assi proprji ma tikkostitwixxix attività kummerċjali soġġetta għat-taxxa. | Dobiček, ki ga lastna zavarovalnica ustvari s transakcijami znotraj skupine, ni običajen dobiček, ki bi moral biti predmet obdavčevanja prihodka, saj upravljanje lastnih sredstev ni obdavčljiva komercialna dejavnost. |
| Skont l-opinjoni tagħhom, entità li ma teżerċitax l-attività tagħha f’suq f’kompetizzjoni ma’ atturi oħrajn tas-suq, ma tistax titqies bħala waħda li tħaddem attività ekonomika bħala intrapriża [16]. | Po njihovem mnenju subjekta, ki ne opravlja dejavnosti na trgu s konkuriranjem drugim tržnim akterjem, ni mogoče šteti za subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo kot podjetje [16]. |
| Saħansitra anke jekk jipprovdu servizzi fis-suq“liberu”, is-sistema tal-Liechtenstein tiżgura li r-rati tat-taxxa regolari japplikaw għal dawn l-attivitajiet tas-suq liberu. | Tudi če bi ponujal storitve na „prostem“ trgu, lihtenštajnski sistem zagotavlja, da se za te dejavnosti na prostem trgu uporabljajo običajne davčne stopnje. |
| Fl-opinjoni tal-awtoritajiet tal-Liechtenstein, għandhom jikkwalifikaw bħala intrapriżi biss sakemm l-kumpaniji jieħdu sehem f’dawk l-attivitajiet “liberi”. | Po mnenju lihtenštajnskih organov se družbe lahko štejejo za podjetja samo toliko, kolikor se ukvarjajo s „prostimi“ dejavnostmi. |
| L-awtoritajiet tal-Leichtenstein argumentaw li l-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive (bħall-kumpaniji tar-riassigurazzjoni) għandhom suq separat minn dak tal-assigurazzjoni diretta minħabba l-allokazzjoni tar-riskju fi ħdan grupp, il-qafas regolatorju differenti u l-funzjoni amministrattiva li l-captive jwettqu fi ħdan il-grupp li għalih jappartjenu. | Lihtenštajnski organi so trdili, da lastne zavarovalnice (kot pozavarovalnice) pomenijo trg, ki je ločen od trga neposrednih zavarovanj, in sicer zaradi razporeditve tveganj znotraj skupine, drugačnega regulativnega okvira in upravljavske funkcije, ki jo lastne zavarovalnice opravljajo znotraj skupine, ki ji pripadajo. |
| Il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive jassiguraw biss ir-riskji tal-grupp tagħhom proprji (fejn m’hemmx suq jew fejn l-ispiża hija għolja ħafna) u mhux ir-riskji ta’ partijiet terzi. | Lastne zavarovalnice zavarujejo samo tveganje lastne skupine (kadar trg ne obstaja ali kadar so stroški previsoki), ne pa tudi tveganj tretjih strani. |
| Fir-rigward tas-selettività, b’referenza għas-sistema tal-assigurazzjoni captive Åland u r- Reġim Irlandiż ta’ Kumpaniji possedenti, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein issottomettew li r-reġim tat-taxxa applikabbli għall-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive mhuwiex materjalment selettiv. | Lihtenštajnski organi so v zvezi s selektivnostjo ob sklicevanju na sistem Ålandskih otokov za lastne zavarovalnice in irski režim holdinške družbe navedli, da davčna ureditev, ki se uporablja za lastne zavarovalnice, ni materialno selektivna. |
| Dan huwa hekk għaliex il-kundizzjonijiet għal dawn il-kumpaniji huma fin-natura tagħhom orizzontali u jistgħu jitwettqu minn kull intrapriża, jiġifieri mhijiex meħtieġa saħħa ekonomika speċifika mill-intrapriżi biex titwaqqaf kumpanija tal-assigurazzjoni captive u dan, allura, japplika għal kull tip ta’ kumpanija. | Razlog za to so pogoji, ki so za te družbe po naravi horizontalni, doseže pa jih lahko vsako podjetje, tj. podjetje ne potrebuje posebne gospodarske moči za ustanovitev lastne zavarovalnice, zato se ureditev uporablja za vse vrste družb. |
| Fuq din il-bażi, kull persuna legali, irrispettivament mis-settur tal-attività jew mill-kobor tal-operazzjonijiet, tista’ tikkwalifika għat-tnaqqis tat-taxxa bħala sid ta’ kumpanija tal-assigurazzjoni captive. | Na podlagi tega lahko vsaka pravna oseba ne gledena sektor dejavnosti ali velikost poslovanja izpolnjuje pogoje za zmanjšanje davka z lastništvom lastne zavarovalnice. |
| B’mod konformi mal-każistika tal-Assigurazzjoni Gil [17], l-awtoritajiet tal-Liechtenstein argumentaw fil-każ alternattiv li l-miżuri huma ġġustifikati min-natura tas-sistema fiskali u mill-iskema ġenerali tagħha, billi argumentaw li: “Dak li jgħodd huwa jekk dik li tidher bħala eċċezzjoni hijiex attwalment konformi mal-loġika interna tal-miżura. […]Miżura fiskali hija speċifika biss jekk mingħajr raġuni tiddiskrimina bejn sitwazzjonijiet li jkunu paragonabbli mill-punt legali u fattwali fid-dawl ta’ objettivi stabbiliti mis-sistema fiskali.” Skont il-liġi tal-Liechtenstein, l-assigurazzjonijiet captive jistgħu jiġu ddefiniti bħala entità assigurattiva bi skopijiet limitati stabbilita bl-għan speċifiku li tiffinanzja r-riskji li jirriżultaw mill-grupp korporattiv tagħhom: “Għaldaqstant hija vettura ta’ assigurazzjoni proprja “interna”. L-assigurazzjoni captive hija magħmula mill-mezzi proprji tal-gruppi korporattivi tagħha. Għaldaqstant l-assigurazzjoni captive issegwi l-prinċipju li l-kopertura tal-obbligazzjonijiet bil-mezzi proprji għandu jkollha trattament differenti għal skopijiet fiskali.” | Lihtenštajnski organi so v skladu s sodno prakso v zadevi Gil Insurance [17]trdili, da v nasprotnem primeru ukrepe utemeljujeta narava in splošna shema davčnega sistema: „Pomembno je, ali je navidezna izjema dejansko v skladu z notranjo logiko ukrepa. […]Davčni ukrep je poseben samo, če nerazumno razlikuje med položaji, ki so pravno in dejansko primerljivi glede na cilje, ki jih določa davčni sistem.“ Po lihtenštajnski zakonodaji je lastne zavarovalnice mogoče opredeliti kot zavarovalniške subjekte z omejenim namenom, ki so bili ustanovljeni s posebnim namenom financiranja tveganj, ki izhajajo iz njihove skupine družb: „Gre torej za notranji instrument samozavarovanja. Lastna zavarovalnica se ustvari iz lastnih sredstev njenih skupin družb. Tako sledi načelu, da je treba kritje obveznosti iz lastnih sredstev za davčne namene drugače obravnavati.“ |
| Barra minn dan, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein urew it-trattament differenti tal-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive meta mqabbla mal-kumpaniji tal-assigurazzjoni konvenzjonali billi għamlu referenza għal eżempji mil-liġi tal-Komunità/taż-ŻEE skont id-direttiva dwar ir-rijassigurazzjoni u d-direttiva dwar is-Solvenza II. | Poleg tega so lihtenštajnski organi opozorili na različno obravnavanje lastnih zavarovalnic in običajnih zavarovalnic, pri čemer so se sklicevali na primere zakonodaje Skupnosti/EGP v okviru direktive o pozavarovanju in direktive Solventnost II. |
| Jingħad li dawn iqisu n-natura speċifika ta’ intrapriżi tal-assigurazzjoni u tar-rijassigurazzjoni captive. | Navedli so, da se v teh primerih upošteva posebna narava lastnih zavarovalnic in pozavarovalnic. |
| Argumentaw li huwa rikonoxxut li minħabba li dawn l-intrapriżi jkopru r-riskji biss assoċjati mal-grupp industrijali jew kummerċjali li għalih jappartjenu, tiġi kkunsidrata l-pożizzjoni speċifika (u differenti) tagħhom. | Glede na njihove trditve ta podjetja krijejo samo tveganja, ki so povezana z industrijsko ali komercialno skupino, ki ji pripadajo, zato se v zakonodaji upošteva njihov posebni (in drugačni) položaj. |
