| Source | Target | | Fl-aħħar nett (fil-każ alternattiv) l-awtoritajiet tal-Liechtenstein ikkunsidraw li l-Att dwar it-Taxxa tal-1997 jikkostitwixxi għajnuna eżistenti, għaliex fiż-żmien meta dan daħal fis-seħħ ma kienx jikkostitwixxi għajnuna, iżda aktar tard sar għajnuna minħabba l-proċess tal-evoluzzjoni tal-liġi taż-ŻEE. | Poleg tega so lihtenštajnski organi (alternativno) menili, da davčni zakon iz leta 1997 pomeni obstoječo pomoč, saj ob začetku veljavnosti ni pomenil pomoči, je pa pozneje postal pomoč zaradi razvoja zakonodaje EGP. |
| Jekk l-Awtorità tikkaratterizza lill-miżuri bħala għajnuna ġdida, huma argumentaw li hemm raġunijiet suffiċjenti biex ma jsirx l-irkupru tal-għajnuna. | Če bi Nadzorni organ ukrepe označil kot novo pomoč, po njihovem mnenju obstajajo zadostni razlogi za to, da se pomoč ne vrača. |
| It-tieni waħda hija ċ-ċertezza legali, minħabba li meta l-Liechtenstein issieħeb fiż-ŻEE fl-1995, il-prattika tal-Kummissjoni dwar l-għajnuna statali (li hija parti mill-acquis communautaire) ma kinitx tikkunsidra li t-tassazzjoni ta’ attivitajiet interni ta’ grupp hija kwistjoni soġġetta għar-regoli tal-għajnuna statali. | Drug razlog pa je pravna varnost, saj praksa Komisije v zvezi zdržavnimi pomočmi (ki je del pravnega reda EU) ob pridružitvi Lihtenštajna k EGP leta 1995 obdavčevanja dejavnosti znotraj skupine ni štela za predmet pravil o državni pomoči. |
| Kummenti dwar sottomissjonijiet minn terzi | Pripombe o dopisih tretjih strani |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein għamlu enfasi li kważi l-kumpaniji kollha tal-assigurazzjoni captive li joperaw fil-Liechtenstein ippreżentaw kummenti waqt l-investigazzjoni formali, li jirriflettu l-importanza ta’ din il-kwistjoni. | Lihtenštajnski organi so poudarili, da so skoraj vse lastne zavarovalnice, ki delujejo v Lihtenštajnu, predložile pripombe med formalnim postopkom preiskave, kar kaže na pomembnost tega vprašanja. |
| Għamlu enfasi li d-deċiżjoni li tinfetaħ investigazzjoni formali waslet bħala sorpriża għall-kumpaniji minħabba li r-reġim fiskali tal-Liechtenstein kien ġie adottat aktar minn 10 snin ilu. | Poudarili so tudi, da je odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave družbe presenetila, saj je bila lihtenštajnska davčna ureditev sprejeta pred več kot desetimi leti. |
| Filwaqt li qablu mal-kummenti mressqa minn terzi, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein argumentaw li: | Lihtenštajnski organi so se strinjali s pripombami tretjih strani in trdili: |
| Il-captive ma jikkwalifikawx bħala intrapriżi | Lastne zavarovalnice niso podjetja |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein ikkunsidraw li l-kummenti ppreżentati mill-Kumpanija B pprovdew stampa ġenerali tajba tal-operazzjonijiet ta’ assigurazzjoni captive. | Lihtenštajnski organi so menili, da pripombe družbe B zagotavljajo dober pregled nad delovanjem lastnih zavarovalnic. |
| Jaqblu, b’mod partikolari, li ma jeżistix “suq likwidu tal-assigurazzjoni” għall-attivitajiet kollha tal-captive. | Še zlasti se strinjajo, da ne obstaja „likviden zavarovalniški trg“ za vse dejavnosti lastnih zavarovalnic. |
| F’dan il-kuntest, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein irreferew għal Studju dwar il-Ħruġ ta’ Captive ta’ Assoċjazzjoni Internazzjonali ta’ Superviżuri tal-Assigurazzjoni (IAIS) li ddikjara li: | V zvezi s tem so se sklicevali na dokument Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov (IAIS) o vprašanjih v zvezi z lastnimi zavarovalnicami, v katerem je navedeno: |
| “Ċerti tipi ta’ riskji bħalma huma r-riskji minn passivi ta’ prodotti sensittivi, indeboliment tal-ambjent, responsabbiltà farmaċewtika u indennizzi professjonali magħżula, indipendentament mill-istorja tal-klejms, huma spiss diffiċli ħafna jew saħansitra impossibbli sabiex jitpoġġew fis-swieq tradizzjonali. Inkella, huma jitolbu jew primjums għoljin jew termini u kundizzjonijiet mhux aċċettabbli anke jekk l-assigurat jista’ jkollu storja ta’ klejms aċċettabbli.” | „Nekatere vrste tveganj, ki so na primer povezana z odgovornostjo za občutljive proizvode, okoljsko škodo, farmacevtsko odgovornostjo in poklicno odgovornostjo v zvezi z nekaterimi poklici, ne glede na zgodovino zahtevkov, je pogosto izjemno težko ali celo nemogoče umestiti na tradicionalne trge ali pa se zahtevajo visoke premije ali postavijo nesprejemljivi pogoji, čeprav ima zavarovanec morda sprejemljivo zgodovino zahtevkov.“ |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein tennew li l-captive kollha stabbiliti fil-Liechtenstein huma limitati għall-immaniġġar tar-riskji interni tal-grupp biss. | Lihtenštajnski organi so ponovili, da je dejavnost vseh lastnih zavarovalnic s sedežem v Lihtenštajnu omejena samo na upravljanje tveganj znotraj skupine. |
| Barra dan, ir-riskji assigurati mill-captive spiss ma jkunux trasferibbli għal assiguraturi kummerċjali oħra. | Poleg tega tveganj, ki jih zavarujejo lastne zavarovalnice, pogosto ni mogoče prenesti na druge komercialne zavarovalnice. |
| Għalhekk, il-captive qegħdin f’pożizzjoni li jkopru riskji li għalihom is-suq tradizzjonali tal-assigurazzjoni ma joffrix soluzzjonijiet vijabbli b’mod ekonomiku. | Lastne zavarovalnice imajo tako možnost pokrivanja tveganj, za katera tradicionalni zavarovalniški trg ne ponuja ekonomsko sprejemljivih rešitev. |
| Barra minn hekk, il-captive jvarjaw b’mod konsiderevoli minn kumpaniji ta’ assigurazzjoni diretta minħabba li dawn tal-aħħar jassiguraw ħafna tipi ta’ riskji u għaldaqstant iżommu ġabra ta’ riskji biex jibbilanċjaw il-klejms. | Poleg tega se lastne zavarovalnice znatno razlikujejo od neposrednih zavarovalnic, saj slednje zavarujejo številne vrste tveganj in imajo zato skupino tveganja, s katero lahko uravnotežijo zahtevke. |
| Min-naħa l-oħra il-captive tassigura biss ir-riskji tal-kumpaniji tagħha u ma tistax tibbilanċja dawk ir-riskji. | Po drugi strani lastna zavarovalnica zavaruje samo tveganja lastnih družb in teh tveganj ne more uravnotežiti. |
| Għaldaqstant, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein jgħidu li s-suq tal-assigurazzjoni captive huwa differenti mill-operazzjonijiet tas-suq tal-assigurazzjoni konvenzjonali u li l-assigurazzjonijiet captive ma jikkompetux mal-kumpaniji tal-assigurazzjoni. | Lihtenštajnski organi zato trdijo, da se trg lastnih zavarovalnic razlikuje od običajnih dejavnosti na zavarovalniškem trgu in da lastne zavarovalnice ne konkurirajo zavarovalnicam. |
| Saret referenza wkoll għall-każistika tal-Qorti tal-Ġustizzja li kkonkludiet li entità li ma teżerċitax l-attività tagħha f’suq “b’kompetizzjoni ma’ atturi oħrajn tas-suq” ma tistax titqies li qed tħaddem attività ekonomika bħala intrapriża, u għad-deċiżjoni tal-Awtorità fil-każ tal-Amministrazzjoni tat-Toroq Norveġiża li – huwa argumentat – turi li entitajiet li jħaddmu biss attivitajiet “in-house” mhumiex intrapriżi għaliex ma jinvolvux ruħhom f’attivitajiet ekonomiċi. | Sklicujejo se tudi na sodno prakso Sodišča, v kateri je bilo odločeno, da subjekta, ki ne opravlja svoje dejavnosti na trgu, „na katerem konkurira drugim akterjem na trgu“, ni mogoče šteti za subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost kot podjetje, ter na odločbo Nadzornega organa v zadevi v zvezi z Norveško upravo za javne ceste, ki – kot trdijo lihtenštajnski organi – kaže, da subjekti, ki opravljajo samo dejavnosti znotraj družbe, niso podjetja, ker ne opravljajo gospodarskih dejavnosti. |
| It-trattament fiskali tal-captive jikkostitwixxi miżura ġenerali | Davčna obravnava lastnih zavarovalnic pomeni splošni ukrep |
| Selettività materjali | Materialna selektivnost |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein argumentaw li t-trattament fiskali tal-captive mhuwiex materjalment selettiv, għaliex huwa għażla disponibbli għal kulħadd u ma jeħtieġx ċerta saħħa ekonomika. | Lihtenštajnski organi so trdili, da davčna obravnava lastnih zavarovalnic ni materialno selektivna, saj je ta možnost dostopna vsem in ne zahteva določene gospodarske moči. |
| Il-miżuri fiskali mhumiex limitati għal ċerti setturi, għal ċerti tipi ta’ kumpaniji, jew għal ċerti partijiet tat-territorju tal-Liechtenstein – lanqas ma jeżistu restrizzjonijiet fir-rigward tal-fatturat, tad-daqs, tan-numru ta’ impjegati jew neċessità li tagħmel parti minn grupp multinazzjonali. | Davčni ukrepi niso omejeni na določene sektorje, določene vrste družb ali določene dele lihtenštajnskega ozemlja – prav tako ni nobenih omejitev glede prometa, velikosti, števila zaposlenih ali zahteve, da mora biti družba del mednarodne skupine. |
| Għalhekk jargumentaw li d-dispożizzjonijiet fiskali tagħhom għal kumpaniji tal-assigurazzjoni captive mhumiex materjalment selettivi. | Zato trdijo, da njihove davčne določbe za lastne zavarovalnice niso materialno selektivne. |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein irreferew għad-Deċiżjonijiet tal-Kummissjoni Ewropea dwar is-sistema fiskali tal-assigurazzjoni captive tal-Gżejjer ta’ Åland, ir-Reġim Irlandiż dwar Kumpaniji possedenti, it-taxxa Spanjola mnaqqsa minn assi mhux tanġibbli, u t-taxxa Olandiża mnaqqsa fuq dħul minn self intern ta’ grupp (Groepsrentebox) [18], biex isostnu l-pretensjoni li t-tassazzjoni tal-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive fil-Liechtenstein mhijiex materjalment selettiva. | Lihtenštajnski organi so se sklicevali na odločbe Evropske komisije v zvezi z davčnim sistemom Ålandskih otokov za lastne zavarovalnice, irskim režimom holdinške družbe, španskim zmanjšanjem davkov od neopredmetenih sredstev in nizozemskim zmanjšanjem davkov na prihodke od posojil znotraj skupine (Groepsrentebox) [18], da bi utemeljili trditev, da obdavčevanje lastnih zavarovalnic v Lihtenštajnu ni materialno selektivno. |
| Id-deċiżjoni Olandiża kienet ikkwotata kif ġej: | Odločba o Nizozemski se je navajala, kot sledi: |
| “Fir-rigward ta’ attivitajiet li jiffinanzjaw djun, il-kumpaniji relatati mhumiex f’sitwazzjoni legali u fattwali li tista’ titqabbel ma’ dik ta’ kumpaniji mhux relatati bejniethom. Ir-raġuni hija li l-kumpaniji relatati mhumiex involuti fi transazzjoni sempliċement kummerċjali, mhux bħal kumpaniji li mhumiex relatati, meta jippruvaw jiksbu self jew finanzjament ta’ ekwità fi ħdan il-grupp. il-prinċipali u s-sussidjarja jikkondividu l-istess interess, li mhuwiex il-każ ta’ transazzjoni kummerċjali ma’ fornitur terz ta’ finanzi, fejn kull parti tipprova timmassimizza l-profitt għad-detriment tal-oħra.” | „Kar zadeva dolžniško financiranje, povezane družbe niso v pravnem in dejanskem položaju, primerljivem s položajem nepovezanih družb. Razlog je ta, da povezane družbe v nasprotju z nepovezanimi družbami ne izvajajo izključno komercialnega posla, kadar skušajo znotraj skupine pridobiti lastniško financiranje ali financiranje s posojili. Matična in odvisna družba imata enake interese, kar pa ne drži pri komercialnem poslu s tretjim financerjem, kjer vsaka stranka skuša maksimirati svoj dobiček na račun druge.“ |
| Ġustifikazzjoni min-natura u l-iskema ġenerali tas-sistema | Utemeljitev z naravo in splošno shemo sistema |
| Anke jekk l-Awtorità kellha tikkunsidra l-miżuri involuti bħala materjalment selettivi, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein isostnu li huma, fi kwalunkwe każ, iġġustifikati min-natura u l-iskema ġenerali tal-iskema fiskali tal-Liechtenstein. | Tudi če bi Nadzorni organ menil, da so zadevni ukrepi materialno selektivni, lihtenštajnski organi trdijo, da so kljub temu utemeljeni zaradi narave in splošne sheme lihtenštajnskega davčnega sistema. |
| Billi jagħmlu dan, huma jaqblu mal-opinjonijiet imfissra minn terzi dwar dan il-punt. | S tem se strinjajo s stališči, ki so jih v zvezi s tem izrazile tretje strani. |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein appoġġaw l-argumenti fir-rigward tad-definizzjoni u t-trattament ta’ kumpaniji tal-assigurazzjoni captive skont id-Direttivi tal-UE dwar ir-Riassigurazzjoni u s-Solvenza II, filwaqt li jsostnu li għandha ssir distinzjoni bejn l-assigurazzjoni captive u l-kummerċ klassiku tal-assigurazzjoni. | Lihtenštajnski organi so podprli argumente v zvezi z opredelitvijo in obravnavanjem lastnih zavarovalnic v skladu z direktivo EU o pozavarovanju in direktivo Solventnost II, pri čemer so trdili, da bi bilo treba lastne zavarovalnice razlikovati od običajnega zavarovalništva. |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein jaqblu li t-trattament differenti tal-captive huwa ġġustifikat, meta jitqies l-ispazju limitat ta’ operazzjoni tal-captive u n-natura speċifika tagħhom internament fil-grupp. | Strinjali so se, da je drugačna obravnava lastnih zavarovalnic upravičena glede na njihovo omejeno področje poslovanja in posebno naravo delovanja znotraj skupine. |
| Ebda tgħawwiġ tal-kompetizzjoni u ebda effett fuq il-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti | Ni izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med pogodbenicami |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein qablu mal-Kumpanija A RE li s-servizzi pprovduti mill-captive mhumiex kummerċabbli minħabba li m’hemmx disponibbli xi “soluzzjoni għas-suq liberu” għal xi riskji. | Lihtenštajnski organi so se strinjali s družbo A RE, da storitev, ki jih ponujajo lastne zavarovalnice, ni mogoče tržiti, ker za nekatera tveganja ni na voljo „rešitve na prostem trgu“. |
| Konsegwentament, il-miżuri inkwestjoni la jgħawwġu l-kompetizzjoni u lanqas jaffettwaw il-kummerċ bejn il-partijiet kontraenti tal-Ftehim taż-ŻEE. | Posledično zadevni ukrepi ne izkrivljajo konkurence in ne vplivajo na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP. |
| Jekk hemm għajnuna, hija għajnuna eżistenti | Če je pomoč prisotna, gre za obstoječo pomoč |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein sostnew li l-miżuri inkwestjoni għandhom jitqiesu bħala għajnuna eżistenti fl-ambitu tat-tifsira tal-Artikolu 1(1) ta’ Parti I u l-Artikolu l(b)(v) ta’ Parti II tal-Protokoll 3 jekk għandhom jiġu kkaratterizzati bħala għajnuna mill-Istat. | Lihtenštajnski organi so trdili, da bi bilo treba zadevne ukrepe šteti za obstoječo pomoč v smislu člena 1(1) dela I in člena 1(b)(v) dela II Protokola 3, če bi jih bilo sploh mogoče označiti kot državno pomoč. |
| Billi jagħmlu dan, huma kkondividew l-istess opinjoni tat-terzi dwar dan il-punt. | Pri tem so se znova strinjali s stališči tretjih strani do tega vprašanja. |
| Huma argumentaw li l-captive kienu intaxxati b’taxxa kapitali mnaqqsa ta’ 0,1 % mill-1989 qabel ma daħlet fis-seħħ xi leġiżlazzjoni speċifika għal kumpaniji tal-assigurazzjoni captive. | Trdili so, da so se lastne zavarovalnice obdavčevale po znižani davčni stopnji 0,1 % od leta 1989, preden je bila sprejeta kakršna koli posebna zakonodaja za lastne zavarovalnice. |
| Barra dan, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein appoġġaw argumenti li l-miżuri fiskali saru għajnuna bħala riżultat tal-evoluzzjoni tal-Ftehim taż-ŻEE. | Poleg tega so lihtenštajnski organi podprli argumente, da so davčni ukrepi postali pomoč zaradi razvoja Sporazuma EGP. |
| Filwaqt li qablu mal-Kumpanija F, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein ikkunsidraw li l-evoluzzjoni li seħħet fl-aħħar tad-disgħinijiet immaterjalizzat wara li l-miżuri speċifiċi fir-rigward tal-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive ġew introdotti permezz tal-Att tat-18 ta’ Diċembru 1997. | Strinjali so se z družbo F, da je do razvoja ob koncu 90. let 20. stoletja prišlo po tem, ko so bili z zakonom z dne 18. decembra 1997 uvedeni posebni ukrepi v zvezi z lastnimi zavarovalnicami. |
| L-irkupru tal-għajnuna ma jkunx kompatibbli mal-prinċipji ġenerali tal-liġi tal-Komunità | Vračilo pomoči ne bi bilo združljivo s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti |
| Filwaqt li qablu mad-dikjarazzjonijiet tal-Kumpanija A u tal-Kumpanija F, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein iddikjaraw li l-captive ma setgħux jantiċipaw li l-miżuri, meta ġew adottati fl-1997, setgħu ikunu għajnuna statali minħabba s-similaritajiet bejn il-pożizzjoni tagħhom u każijiet ta’ attivitajiet interni ta’ grupp. | Lihtenštajnski organi so se strinjali z izjavami družb A in F ter navedli, da lastne zavarovalnice glede na podobnosti med njihovim položajem in zadevami o dejavnostih znotraj skupin niso mogle predvideti, da bi lahko bili ukrepi ob sprejetju leta 1997 državna pomoč. |
| Il-partijiet interessati kollha jisħqu li ma kienx hemm indikazzjonijiet dak iż-żmien li kien probabbli jew setgħu jiġu mbassra xi sejbiet preliminari tal-Awtorità. | Vse zainteresirane strani trdijo, da takrat ni bilo nobenega znaka, da bi bila katera od predhodnih ugotovitev Nadzornega organa verjetna ali predvidljiva. |
| B’mod konformi mad-dikjarazzjonijiet tal-partijiet interessati kollha, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein fissru wkoll l-opinjoni tagħhom li l-irkupru jikser il-prinċipju taċ-ċertezza legali. | V skladu z izjavami vseh zainteresiranih strani so tudi lihtenštajnski organi menili, da bi bilo vračilo pomoči v nasprotju z načelom pravne varnosti. |
| Ir-rekwiżit fundamentali taċ-ċertezza legali huwa li jiżgura li l-applikazzjoni tal-liġi tal-Unjoni Ewropea/taż-ŻEE tkun ċerta u prevedibbli. | Temeljna zahteva pravne varnosti je zagotoviti, da je uporaba zakonodaje Evropske unije/EGP zanesljiva in predvidljiva. |
| Huwa argumentat ukoll li din il-ħtieġa għandha tiġi infurzata b’mod aktar strett fejn ikun hemm involuti konsegwenzi finanzjarji. | Dejali so tudi, da je to zahtevo treba toliko strožje izvajati, če ima lahko finančne posledice. |
| Ġie ddikjarat li meta l-Liechtenstein issieħeb fil-Ftehim taż-ŻEE fl-1995, l-acquis communautaire (inkluż il-prattika ta’ teħid ta’ deċiżjonijiet tal-Kummissjoni dwar l-għajnuna statali) ma stipulax it-tassazzjoni tal-attivitajiet fi ħdan grupp bħala għajnuna statali, u li ma kienx hemm żviluppi bejn l-1995 u l-1997 (meta ġew adottati l-miżuri) li taw x’wieħed jifhem li din il-pożizzjoni kienet sejra tinbidel). | Opozorili so, da ob pridružitvi Lihtenštajna k Sporazumu EGP leta 1995 v pravnem redu Skupnosti (vključno s prakso glede odločitev Komisije o državnih pomočeh) obdavčevanje dejavnosti znotraj skupin ni bilo določeno kot državna pomoč, med letoma 1995 in 1997 (ko so bili ukrepi sprejeti) pa ni bilo nobenih sprememb, ki bi nakazovale spremembo tega stališča. |
| L-Artikolu 61(1) tal-Ftehim taż-ŻEE għandu jaqra kif ġej: | Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi: |
| “Għajr jekk ipprovdut mod ieħor f’dan il-Ftehim, kwalunkwe għajnuna mogħtija minn Stati Membri tal-KE, minn Stati tal-EFTA jew permezz ta’ riżorsi tal-Istat fi kwalunkwe forma, tkun xi tkun, li tgħawweġ jew li thedded li tgħawweġ il-kompetizzjoni billi tiffavorixxi ċerti intrapriżi jew il-produzzjoni ta’ ċerti oġġetti, sakemm taffettwa l-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti, għandha tkun inkompatibbli mat-tħaddim ta’ dan il-Ftehim”. | „Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“ |
| Il-preżenza tar-riżorsi tal-Istat | Prisotnost državnih virov |
| Il-miżuri ta’ għajnuna għandhom jingħataw mill-Istat jew permezz tar-riżorsi tal-Istat. | Ukrepe pomoči mora dodeliti država ali pa morajo biti dodeljeni iz državnih sredstev. |
| Filwaqt li r-rata tat-taxxa kapitali fil-Liechtenstein hija bħalissa ffissata għal 0,2 %, kumpaniji tal-assigurazzjoni captive huma soġġetti għal rata mnaqqsa ta’ 0,1 % (u 0,075 % għal kapital li jaqbeż il-50 miljun CHF u 0,05 % fuq kapital li jaqbeż il-100 miljun CHF). | Medtem ko je stopnja davka na kapital v Lihtenštajnu trenutno 0,2 %, se za lastne zavarovalnice uporablja znižana stopnja 0,1 % (in 0,075 %, če kapital presega 50 milijonov CHF, ter 0,05 %, če kapital presega 100 milijonov CHF). |
| Il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive huma eżentati għal kollox mill-ħlas ta’ taxxa fuq id-dħul u t-taxxa fuq kupuni. | Lastne zavarovalnice so tudi v celoti oproščene plačila davka na dohodek in davka na obresti od kuponskih obveznic. |
| L-għoti ta’ eżenzjoni mit-taxxa sħiħa jew parzjali tinvolvi telf ta’ dħul mit-taxxi għall-Istat li huwa ekwivalenti għall-konsum tar-riżorsi tal-istat f’forma ta’ spiża fiskali (taxxa) [19]. | Dodelitev popolne ali delne davčne oprostitve vključuje davčno izgubo za državo, ki je enaka porabi državnih sredstev v obliki fiskalnih (davčnih) izdatkov [19]. |
| Preferenza għal ċerti intrapriżi jew għall-produzzjoni ta’ ċerti oġġetti | Dajanje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga |
| Intrapriża | Podjetje |
| Għajnuna statali tista’ tingħata biss lill-intrapriżi li huma involuti f’attività ekonomika. | Državna pomoč se lahko dodeli samo podjetjem, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. |
| Skont il-Qorti tal-Ġustizzja Ewropea, il-kunċett ta’ intrapriża skont it-tifsira tal-Artikolu 87 tal-KE (issa l-Artikolu 107 tat-Trattat dwar il-Funzjonament tal-Unjoni Ewropea), li jikkorrispondi għall-Artikolu 61(1) tal-Ftehim taż-ŻEE, jinkludi “kull entità li għandha attività ekonomika, indipendentament mill-istejtus legali tal-entità u l-mod kif inhi ffinanzjata” [20]. | Po navedbah Sodišča EU pojem podjetja v smislu člena 87 ES (zdaj člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije), ki ustreza členu 61(1) Sporazuma EGP, zajema „vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravno obliko in njihov način financiranja“ [20]. |
| Barra minn hekk, il-Qorti “sostniet b’mod konsistenti li kull attività li tikkonsisti fil-provvediment ta’ oġġetti jew servizzi f’suq partikolari hija attività ekonomika” [21].L-għoti ta’ assigurazzjoni huwa servizz li fil-prinċipju huwa attività ekonomika [22]. | Sodišče je poleg tega dosledno menilo, da „je vsaka dejavnost, ki je sestavljena iz ponujanja blaga ali storitev na danem trgu, gospodarska dejavnost“ [21].Ponujanje zavarovanja je storitev, ki je načelno gospodarska dejavnost [22]. |
