| Source | Target | | Waħda mill-partijiet terzi argumentat li l-captive jipprovdu kopertura assigurattiva għal riskji li għalihom m’hemmx suq u allura d-dħul minn dawn l-attivitajiet m’għandux jiġi intaxxat. | Ena od tretjih strani je trdila, da lastne zavarovalnice zagotavljajo zavarovalno kritje za tveganja, za katera trg ne obstaja, zato dobiček od teh dejavnosti ne bi smel biti obdavčen. |
| Għal darb’oħra, l-Awtorità ma taċċettax dan l-argument. | Nadzorni organ tudi tega argumenta ne more sprejeti. |
| Hija għażla intenzjonata tal-grupp ta’ intrapriżi li jassigura r-riskji tiegħu permezz ta’ forma ta’ kumpanija separata li tinħoloq skont il-kundizzjonijiet tas-suq u titħallas għas-servizzi li tipprovdi. | Skupina podjetij namerno izbere, da bo svoja tveganja zavarovala v obliki posebne družbe, ki je ustanovljena na čisto poslovni podlagi in je plačana za zagotovljene storitve. |
| Ir-regoli fiskali ma jirrigwardjawx ir-riskji assigurati iżda d-dħul iġġenerat indipendentament mis-sors tiegħu. | Davčna pravila se ne nanašajo na zavarovana tveganja, temveč na ustvarjeni dobiček, ne glede na njegov izvor. |
| L-intrapriża tikseb vantaġġ fuq tassazzjoni baxxa jew taxxa żero fuq id-dħul u fuq il-kapital li takkwista minn dan is-sors ta’ attività ekonomika. | Podjetje ima prednost zaradi nižje obdavčitve dobička in kapitala, ki ga doseže iz tega vira gospodarske dejavnosti, ali oprostitve davka. |
| Bl-eżenzjoni tal-ħlas tat-taxxa kupuni fuq l-ishma jew partijiet ta’ kumpaniji tal-assigurazzjoni captive, il-leġiżlazzjoni tal-Liechtenstein tagħmel ukoll l-investiment fil-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive aktar attraenti milli f’intrapriżi oħrajn. | Lihtenštajnska zakonodaja z izvzetjem deležev ali delov lastnih zavarovalnic iz plačila davka na obresti od kuponskih obveznic privede tudi do tega, da je vlaganje v lastne zavarovalnice bolj privlačno od vlaganja v druga podjetja. |
| Għalhekk, investituri f’kumpaniji tal-assigurazzjoni captive jkunu qegħdin jingħataw vantaġġ [32]. | Vlagatelji v lastne zavarovalnice imajo zato prednost [32]. |
| L-eżenzjoni tagħti wkoll vantaġġ lill-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive għax tagħmel il-kapital aċċessibbli aktar faċilment għalihom [33].1.2.3. | Oprostitev daje prednost tudi lastnim zavarovalnicam, saj jim je kapital lažje dostopen [33].1.2.3 Selektivnost |
| Evalwazzjoni tal-għażla materjali | Ocena materialne selektivnosti |
| Skont lid-dispożizzjoni 73 tal-Att dwar it-Taxxa, persuni ġuridiċi li jħaddmu intrapriżi kummerċjali fil-Liechtenstein (inkluż kumpaniji barranin li joperaw fergħa fil-Liechtenstein) iħallsu taxxa fuq id-dħul u fuq il-kapital. | V skladu s členom 73 lihtenštajnskega davčnega zakona pravne osebe, ki opravljajo komercialne dejavnosti v Lihtenštajnu (vključno s tujimi družbami, ki imajo podružnico v Lihtenštajnu), plačujejo davek na dobiček in kapital. |
| Id-dħul nett annwali tal-kumpaniji fil-Liechtenstein huwa soġġett għat-taxxa fuq id-dħul tal-intrapriżi (“Ertragssteuer”) [34]bir-rata ta’ bejn 7,5 % u 15 % [35]. | Na letni neto dobiček družb v Lihtenštajnu se plačuje davek na dobiček iz poslovanja („Ertragssteuer“) [34], katerega stopnja znaša med 7,5 % in 15 % [35]. |
| Fi tmiem is-sena finanzjarja tal-kumpanija (ġeneralment fil-31 ta’ Diċembru) il-kumpaniji li jinsabu fil-Liechtenstein iħallsu wkoll taxxa fuq il-kapital (“Kapitalsteuer”) fuq l-istokk tal-kapital imħallas, l-istokk konġunt, il-kapital tal-ishma, jew il-kapital inizjali, kif ukoll fuq ir-riżervi ta’ kumpanija li jikkostitwixxu l-ekwità tal-kumpanija bir-rata ta’ 0,2 % [36]. | Družbe s sedežem v Lihtenštajnu ob koncu finančnega leta (običajno 31. decembra) plačajo tudi 0,2-odstotni davek na kapital („Kapitalsteuer“) na izplačani delniški kapital, skupni kapital delniške družbe, delniški kapital ali začetni kapital in kapitalske rezerve družbe, ki sestavljajo kapital družbe [36]. |
| Barra dan, taxxa fuq il-kupuni bir-rata ta’ 4 % fuq kull tqassim ta’ dividendi jew ishma ta’ profitt, tiġi applikata fuq il-kupuni ta’ titoli jew fuq dokumenti ugwali għal titoli maħruġa minn “entità nazzjonali”. | Poleg tega se davek na obresti od kuponskih obveznic obračuna na kuponskih obveznicah ali dokumentih, enakih obveznicam, ki jih izda „nacionalna družba“, po stopnji 4 % od razdeljenih dividend ali deleža dobička. |
| Madankollu, bis-saħħa tal-Artikolu 82a tal-Att tal-Liechtenstein dwar it-Taxxa, kumpaniji tal-assigurazzjoni captive (“Eigenversicherung”) iħallsu taxxa kapitali mnaqqsa ta’ 0,1 % minflok ir-rata ta’ taxxa kapitali applikabbli b’mod ġenerali ta’ 0,2 %. | Vendar pa se na podlagi člena 82a lihtenštajnskega davčnega zakona za lastne zavarovalnice („Eigenversicherung“) uporablja znižana 0,1-odstotna davčna stopnja namesto običajne 0,2-odstotne stopnje davka na kapital. |
| Din ir-rata tkompli tonqos għal ammonti li jaqbżu l-50 miljun u l-100 miljun CHF. | Ta stopnja je še dodatno znižana za zneske, ki presegajo 50 milijonov CHF in 100 milijonov CHF. |
| Kif ikkonfermaw l-awtoritajiet tal-Liechtenstein, fuq il-bażi tal-istess dispożizzjoni, il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive ma jħallsux taxxa fuq id-dħul. | Kot so potrdili lihtenštajnski organi, lastne zavarovalnice na podlagi istih določb ne plačujejo davka na dobiček. |
| Fuq il-bażi tal-Artikolu 88d(3) tal-Att dwar it-Taxxa, kumpaniji tal-assigurazzjoni captive huma eżentati wkoll mill-ħlas tat-taxxa fuq il-kupuni. | Na podlagi člena 88d(3) davčnega zakona so lastne zavarovalnice oproščene tudi plačila davka na obresti od kuponskih obveznic. |
| Billi ma jkunux soġġetti għal taxxa fuq id-dħul jew taxxa fuq il-kupuni u jkunu soġġetti biss għal rata mnaqqsa ta’ taxxa kapitali, il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive jirċievu vantaġġ selettiv meta mqabbla ma’ intrapriżi oħrajn li huma soġġetti għal tassazzjoni ordinarja fuq dħul mill-attivitajiet intraprenditorjali tagħhom. | Ker lastnim zavarovalnicam ni treba plačevati davka na dobiček in obresti od kuponskih obveznic ter plačujejo znižano stopnjo davka na kapital, imajo selektivno prednost pred drugimi podjetji, ki plačujejo običajni davek na prihodke od svojih poslovnih dejavnosti. |
| Skont il-leġiżlazzjoni tal-Liechtenstein, b’mod partikolari l-Artikolu 82a, il-paragrafu 1 tal-Att dwar it-Taxxa, dan it-tnaqqis fit-taxxa huwa applikabbli biss għal kumpaniji tal-assigurazzjoni li huma involuti esklużivament fl-assigurazzjoni captive (“Eigenversicherung”). | V skladu z lihtenštajnsko zakonodajo, še zlasti odstavkom 1 člena 82a davčnega zakona, se ta znižanja davkov uporabljajo samo za zavarovalnice, ki se ukvarjajo izključno z lastnim zavarovanjem („Eigenversicherung“). |
| Kumpaniji tal-assigurazzjoni oħrajn kif ukoll kull tip ieħor ta’ intrapriżi attivi f’setturi oħrajn tal-ekonomija huma soġġetti għal regoli fiskali normali. | Za druge zavarovalnice in vse druge vrste podjetij, ki poslujejo v drugih gospodarskih sektorjih, se uporabljajo običajna davčna pravila. |
| L-Awtorità hija wkoll tal-opinjoni li l-miżuri fiskali fihom element ieħor ta’ selettività għaliex jipprovdu għal tnaqqis fiskali akbar għal kumpaniji tal-assigurazzjoni captive li jkollhom kapital li jaqbeż il-50 jew il-100 miljun CHF. | Nadzorni organ poleg tega meni, da davčni ukrepi vsebujejo dodaten element selektivnosti, ker ponujajo dodatno znižanje davčne stopnje za lastne zavarovalnice, katerih kapital presega 50 milijonov CHF ali 100 milijonov CHF. |
| Saret referenza għad-deċiżjoni tal-Kummissjoni Ewropea fir-rigward tat-tassazzjoni fuq kumpaniji tal-assigurazzjoni captive f’Åland [37]fil-kuntest tal-istima tas-selettività. | Kar zadeva oceno selektivnosti, se je navajalo odločbo Evropske komisije v zvezi z obdavčevanjem lastnih zavarovalnic na Ålandskih otokih [37]. |
| F’din id-deċiżjoni, il-Kummissjoni kkunsidrat li kumpaniji tal-assigurazzjoni captive li bbenefikaw minn tassazzjoni aktar baxxa minn dik li normalmant tapplika għal kumpaniji, irċevew vantaġġ selettiv għaliex dan jiffavorixxi biss lill-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive bħala benefiċjarji ewlenin ta’ eżenzjoni mit-taxxa. | Komisija je v njej menila, da so imele lastne zavarovalnice, ki so imele korist od nižjega obdavčevanja od tistega, ki se po navadi uporablja za družbe, selektivno prednost, ker so imele prednost samo lastne zavarovalnice kot glavne uporabnice davčne olajšave. |
| L-Awtorità taqbel ma’ din l-opinjoni u hija tal-fehma li dan fih innifsu huwa biżżejjed biex jagħmel il-miżuri selettivi [38]. | Nadzorni organ se strinja s tem stališčem in meni, da je to samo po sebi dovolj, da so ukrepi selektivni [38]. |
| B’differenza minn bosta każi reċenti ta’ għajnuna fiskali kumplessi, l-objettivi tal-miżura inkwistjoni kienu ċari. | V nasprotju s številnimi nedavnimi zapletenimi primeri fiskalne pomoči so bili cilji pri zadevnem ukrepu preprosti. |
| It-taxxi b’rata standard jiġġeneraw dħul għall-istat, filwaqt li t-tnaqqis u l-eżenzjoni applikabbli għall-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive kienu mfassla (kif ammettew l-awtoritajiet tal-Liechtenstein stess) biex jattiraw settur ta’ servizz mobbli (u sensittiv għat-taxxa) lejn il-Prinċipat. | Običajne davčne stopnje ustvarjajo prihodek za državo, njihovo znižanje in oprostitev davka za lastne zavarovalnice pa sta bila (po lastnih besedah lihtenštajnskih organov) namenjena pritegnitvi mobilnega (in za davke občutljivega) storitvenega sektorja v kneževino. |
| Imbagħad, il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive jinħolqu u normalment ikunu lokalizzati ’l bogħod mill-kumplament tal-grupp tagħhom, (għallinqas parti minnhom) sabiex jibbenefikaw minn tassazzjoni aktar baxxa fuq profitti ġġenerati minn forma formalizzata ta’ awtoassigurazzjoni. | Tako se lastne zavarovalnice ustanavljajo in imajo sedež običajno v drugem kraju kot preostanek njihove skupine, (vsaj deloma) zaradi nižjega obdavčevanja dobička, ki se ustvari s formalizirano obliko samozavarovanja. |
| L-Awtorità hija tal-fehma li, għalhekk, m’hemmx raġuni li tikkonkludi li kumpaniji tal-assigurazzjoni captive jinsabu f’sitwazzjoni legali u fattwali differenti mill-intrapriżi l-oħrajn soġġetti għat-tassazzjoni tal-Liechtenstein. | Nadzorni organ meni, da ni nobenih razlogov za sklepanje, da so lastnezavarovalnice v drugačnem pravnem in dejanskem položaju kot druga podjetja, obdavčena po lihtenštajnskem davčnem sistemu. |
| Stima tas-selettività f’deċiżjonijiet ta’ qabel dwar l-għajnuna statali fir-rigward ta’ miżuri fiskali | Ocena selektivnosti v prejšnjih odločitvah o državnih pomočeh v zvezi z davčnimi ukrepi |
| Ċerti partijiet terzi sostnew matul l-investigazzjoni formali li l-eżenzjonijiet mit-taxxi fil-Liechtenstein mhumiex selettivi minħabba li kull intrapriża ekonomika hija libera li tifforma captive. | Nekatere tretje strani so med formalnim postopkom preiskave trdile, da davčne oprostitve v Lihtenštajnu niso selektivne, ker lahko vsako gospodarsko podjetje svobodno oblikuje lastno zavarovalnico. |
| L-Awtorità ma taqbilx li din hija kunsiderazzjoni legali valida, u fi kwalunkwe każ ma taqbilx mal-bażi fattwali tal-argument. | Nadzorni organ meni, da to ni veljaven pravni element, ter se nikakor ne strinja z dejansko podlago tega argumenta. |
| L-Awtorità hija tal-opinjoni li jridu jiġu ssodisfati żewġ kundizzjonijiet biex tkun tista’ tiġi ffurmata kumpanija tal-assigurazzjoni captive. | Nadzorni organ meni, da morata biti za oblikovanje lastne zavarovalnice izpolnjena dva pogoja. |
| L-ewwel waħda hija li jkunu jistgħu jibbenefikaw biss dawk il-kumpaniji li jistgħu jassorbu l-ispejjeż fissi inerenti mal-formazzjoni tal-kumpanija tal-assigurazzjoni captive. | Prvi je, da imajo lahko korist samo družbe, ki lahko absorbirajo fiksne stroške, povezane z ustanovitvijo lastne zavarovalnice. |
| It-tieni kundizzjoni, aktar importanti, issegwi mill-fatt li l-formazzjoni ta’ kumpanija tal-assigurazzjoni captive hija essenzjalment mod formalizzat ta’ awtoassigurazzjoni. | Drugi še pomembnejši pogoj izhaja iz dejstva, da je ustanovitev lastne zavarovalnice pravzaprav formaliziran način samozavarovanja. |
| L-Awtorità hija tal-fehma li intrapriżi kbar biss li għandhom riżorsi sinifikanti (prinċipalment kumpaniji kbar) jistgħu jkopru r-riskji tal-awtoassigurazzjoni [40]u li skont prinċipji tal-assigurazzjoni huma meħtieġa ċertu daqs u diversità ta’ operazzjoni għall-immaniġġar tar-riskju mingħajr l-użu ta’ kopertura minn parti terza. | Nadzorni organ meni, da lahko samo podjetja, ki imajo znatne vire (predvsem velike družbe), pokrijejo tveganja pri samozavarovanju [40]in da načela zavarovanja pomenijo, da sta potrebni določena velikost in raznolikost dejavnosti, da je mogoče tveganja upravljati brez kritja tretje strani. |
| Din il-ħtieġa għad-daqs u d-diversità, skont l-opinjoni tal-Awtorità, hija evidenti minnha nnifisha, minħabba li l-iżgħar fost il-kumpaniji, skont l-attività tagħhom, tista’ ġġarrab obbligazzjonijiet kbar (pereżempju bid-deterjorament ta’ assi fissi, ikkawżati minn inċidenti jew nirien jew minħabba korrimenti kkawżati minn prodotti jew servizzi fornuti b’negliġenza) li ma jkunux jistgħu jħallsu. | Ta potreba po velikosti in raznolikosti je po mnenju Nadzornega organa očitna glede na to, da lahko tudi najmanjše družbe glede na svojo dejavnost prevzamejo velike obveznosti (na primer zaradi zmanjšanja fiksnih sredstev zaradi nesreče ali požara ali zaradi poškodbe, ki je nastala zaradi malomarno dobavljenih proizvodov ali storitev), ki jih običajno ne bi mogle plačati. |
| F’dak il-każ, il-Kummissjoni sabet li eżenzjoni mit-taxxa fuq il-qligħ kapitali magħmul permezz ta’ bejgħ ta’ ishma minn investituri li kellhom almenu 5 % tal-kapital ordinarju tal-ishma tal-kumpanija li saru investimenti fiha għal perjodu mhux interrott ta’ mhux inqas minn 12-il xahar ma kinetx materjalment selettiva. | V zadevnem primeru je Komisija ugotovila, da oprostitev plačila davka na kapitalski dobiček od odsvojitve delnic vlagateljev, ki so imeli neprekinjeno najmanj 12 mesecev vsaj 5 % običajnega delniškega kapitala družbe, v katero so vlagali, ni bila materialno selektivna. |
| Il-Kummissjoni kkonkludiet li r-rekwiżit ta’ 5 % tal-ishma ma kien jiffavorixxi lil ebda intrapriża f’sitwazzjoni legali jew fattwali komparabbli, fid-dawl tal-objettiv segwit mill-miżura, minħabba li dan kien disponibbli għal intrapriżi indipendentament mid-daqs jew mill-istruttura legali tagħhom [43]. | Komisija je ugotovila, da zahteva po lastništvu 5-odstotnega deleža ni dajala prednosti nobenemu podjetju v primerljivem pravnem in dejanskem položaju glede na cilj ukrepa, saj je bil podjetjem na voljo ne glede na njihovo velikost ali pravno strukturo [43]. |
| Il-miżura fiskali evalwata f’din id-deċiżjoni, min-naħa l-oħra, tapplika biss għal forma partikolari ta’ intrapriża involuta f’forma partikolari ta’ attività ekonomika (kumpaniji tal-assigurazzjoni captive), u, ikun xi jkun, dawn huma kumpaniji li jistgħu jiġu ffurmati biss minn dawk b’riżorsi suffiċjenti biex jiffurmaw kumpanija bħal din u li jagħmlu awtoassiguraw għar-riskju korporattiv. | Davčni ukrep, ki se ocenjuje v tej odločbi, se po drugi strani uporablja samo za določeno obliko podjetij, ki se ukvarjajo z določeno obliko gospodarske dejavnosti (lastne zavarovalnice), in vsekakor gre za podjetja, ki jih lahko ustanovijo samo družbe z zadostnimi viri za ustanovitev takšne družbe in samozavarovanje pred tveganji v skupini. |
| Matul l-investigazzjoni, ġiet ikkwotata wkoll taxxa Spanjola mnaqqsa fuq assi mhux tanġibbli. | Med preiskavo so tretje strani navajale tudi špansko znižanje davkov na neopredmetena sredstva. |
| F’dan il-każ, il-Kummissjoni kkunsidrat li trattament privileġġjat ta’ dħul minn assi mhux tanġibbli idderoga mir-regoli dwar tassazzjoni korporattiva ordinarja. | Komisija je v tem primeru menila, da privilegirana obravnava prihodka iz naslova neopredmetenih sredstev odstopa od običajnih pravil o obdavčevanju podjetij. |
| Madankollu, ikkonkludiet li l-miżura ma kinetx selettiva għaliex kienet miftuħa għal kull intrapriża soġġetta għal tassazzjoni korporattiva fi Spanja, li tiżviluppa assi mhux tanġibbli u kull min iħallas it-taxxa korporattiva (indipendentament mid-daqs, mill-istruttura legali jew mis-settur li topera fih) jista’ jkun il-benefiċjarju. | Kljub temu je ugotovila, da ukrep ni bil selektiven, saj je bil dostopen vsem podjetjem, ki so predmet obdavčevanja podjetij v Španiji in ki oblikujejo neopredmetena sredstva, ukrep pa je lahko uporabljala vsaka družba, ki plačuje davke (ne glede na njeno velikost, pravno strukturo ali sektor). |
| L-awtoritajiet Spanjoli pprovdew statistika lill-Kummissjoni li uriet li l-assi mhux tanġibbli (u l-attivitajiet ta’ R&Ż li ġew qabilhom) kienu jinżammu b’mod estensiv fis-setturi kollha tal-ekonomija, inkluż fis-settur tas-servizzi. | Španski organi so Komisiji predložili statistične podatke, ki kažejo, da so bila neopredmetena sredstva (in dejavnosti raziskav in razvoja pred tem) pogosto v lasti družb iz vseh gospodarskih sektorjev, vključno s storitvenim sektorjem. |
| Il-Kummissjoni kkunsidrat li l-miżura ma ssaħħaħx il-pożizzjoni ta’ xi klassi partikolari ta’ intrapriżi fir-rigward ta’ oħrajn li jikkompetu fil-kummerċ intra-Komunitarju [44]u tapplika mingħajr distinzjoni għall-persuni kollha li huma ekonomikament attivi [45]. | Komisija je menila, da ukrep ne krepi položaja nobenega od razredov podjetij glede na druga podjetja, ki konkurirajo v trgovini znotraj Skupnosti [44], in se uporablja brez razlikovanja za vse delovno aktivne osebe [45]. |
| Mill-ġdid, l-Awtorità ma tikkunsidrax li din id-deċiżjoni hija rilevanti għat-tassazzjoni ta’ kumpaniji tal-assigurazzjoni captive fil-Liechtenstein.Fl-aħħar nett, saret referenza għad-Deċiżjoni tal-Kummissjoni dwar l-iskema Groepsrentebox, miżura Olandiża mmirata sabiex tnaqqas id-differenza fit-trattament fiskali bejn żewġ strumenti ta’ finanzjament, dejn u ekwità fi ħdan il-grupp. | Nadzorni organ tudi tukaj meni, da ta odločba ne zadeva obdavčevanja lastnih zavarovalnic v Lihtenštajnu.Navedena je bila tudi odločba Komisije o shemi Groepsrentebox, tj. nizozemskem ukrepu, ki je bil namenjen zmanjševanju razlik pri obdavčevanju med dvema instrumentoma financiranja znotraj skupine – dolgom in kapitalom. |
| B’din il-miżura, il-bilanċ pożittiv bejn interessi riċevuti u mħallsa minn transazzjonijiet ta’ finanzjament fi ħdan il-grupp jiġi ntaxxat f’“kaxxa ta’ grupp ta’ interess” bir-rata ta’ 5 % minflok bir-rata standard ta’ taxxa korporattiva ta’ 25,5 %. | V skladu z ukrepom se pozitivna bilanca med prejetimi in plačanimi obrestmi na transakcije za financiranje znotraj skupine obdavčuje v „skupinskem paketu obresti“ po 5-odstotni stopnji namesto po običajni stopnji davka za podjetja, ki znaša 25,5 %. |
| Il-Kummissjoni kkunsidrat li l-vantaġġ mogħti lil kumpanija li tipprovdi self lil kumpanija relatata ma jistax jitqies bħala diskriminatorju, minħabba li self lil kumpanija relatata ma jistax jitqabbel ma’ self lil kumpanija li mhijiex relatata. | Komisija je menila, da se prednost, podeljena družbi, ki zagotavlja posojilo povezani družbi, ne more šteti za diskriminatorno, ker se posojilo povezani družbi ne more primerjati s posojilom nepovezani družbi. |
| Il-Kummissjoni kienet tal-fehma li r-rekwiżit tal-eżerċizzju ta’ kontroll fuq kumpanija oħra huwa kriterju orizzontali li japplika għall-kumpaniji kollha indipendentament mill-kobor tagħhom, mis-settur tagħhom jew minn xi distinzjoni oħra – rata differenti ta’ tassazzjoni għall-iffinanzjar tad-dejn bejn kumpaniji relatati, għalhekk, tirrifletti differenzi objettivi u ma taffettwax in-newtralità fiskali. | Komisija je menila, da je zahteva po izvajanju nadzora nad drugo družbo horizontalno merilo, ki se uporablja za vse družbe, ne glede na njihovo velikost, sektor ali drugo razlikovanje – drugačna stopnja obdavčevanja za dolžniško financiranje med povezanimi družbami tako odraža objektivne razlike in ne vpliva na davčno nevtralnost. |
| Filwaqt li l-Awtorità tammetti li jeżisti ċertu xebh bejn il-każijiet ta’ hawn fuq u l-miżuri fiskali li qegħdin jiġu mistħarrġa, b’mod partikolari fir-rigward tan-natura fi ħdan il-grupp tal-każijiet Irlandiżi u Olandiżi, l-Awtorità ma taċċettax li r-raġunamnet tal-Kummissjoni japplika f’dan il-każ. | Medtem ko Nadzorni organ soglaša, da obstajajo nekatere podobnosti med zgornjima zadevama in davčnimi ukrepi, ki se preiskujejo v tej zadevi, še posebno glede na to, da gre v irskem in nizozemskem primeru za dejavnosti znotraj skupine, pa se ne more strinjati, da je v tej zadevi mogoče uporabiti utemeljitev Komisije. |
| Parti essenzjali tar-raġunament tal-Kummissjoni f’kull wieħed minn dawn il-każi kien li l-azzjoni li twassal għat-trattament fiskali li jagħti vantaġġ hija miftuħa għal kull intrapriża, u f’dan il-kuntest l-Awtorità tikkunsidra sinifikanti l-fatt li ġew aboliti l-ammonti minimi għal transazzjonijiet finanzjarji (biex tiġi stabbilita kumpanija fil-Pajjiżi l-Baxxi, u l-valur minimu tal-holding rilevanti fl-Irlanda). | Bistven del utemeljitve Komisije v obeh zadevah je bil, da je ukrep, ki je privedel do ugodnejše davčne obravnave, dostopen vsem podjetjem, in v tem okviru Nadzorni organ meni, da je pomembno, da je bil ukinjen minimalni znesek finančnih transakcij (za ustanovitev družbe na Nizozemskem in minimalna vrednost zadevnega lastniškega deleža na Irskem). |
| Għar-raġunijiet imsemmija hawn fuq, l-Awtorità hija tal-fehma li l-ħolqien ta’ kumpanija tal-assigurazzjoni captive mhijiex xi ħaġa miftuħa għal kull intrapriża (u tikkonkludi li eżenzjoni fiskali għal forma waħda speċifika ta’ kumpaniji hija fi kwalunkwe każ differenti miċ-ċirkostanzi ta’ dan il-każ). | Iz zgoraj navedenih razlogov Nadzorni organ meni, da ustanovitev lastne zavarovalnice ni dostopna vsem podjetjem (in ugotavlja, da se davčna oprostitev, ki se nanaša posebej na eno obliko družbe, vsekakor razlikuje od okoliščin te zadeve). |
| Il-loġika tas-sistema fiskali | Logika davčnega sistema |
| Huwa possibbli, għalhekk, li l-leġiżlazzjoni fiskali speċifika applikabbli għal kumpaniji tal-assigurazzjoni captive ma tkunx selettiva jekk tkun iġġustifikata min-natura u s-sistema ġenerali tas-sistema fiskali tal-Liechtenstein. | Tako je mogoče, da posebna davčna pravila, ki se uporabljajo za lastne zavarovalnice, niso selektivna, če jih je mogoče utemeljiti z naravo in splošno shemo lihtenštajnskega davčnega sistema. |
| L-Awtorità għandha tivvaluta jekk it-trattament differenti tal-intrapriżi fir-rigward tal-vantaġġi jew il-piżijiet introdotti permezz tal-miżura fiskali inkwistjoni jirriżultax min-natura jew mis-sistema ġenerali tal-iskema ġenerali li tkun applikabbli. | Nadzorni organ mora oceniti, ali različna obravnava podjetij glede na prednosti ali obremenitve, uvedene z zadevnim davčnim ukrepom, izhaja iz narave ali splošnega sistema celotne sheme, ki se uporablja. |
| Fejn dan it-trattament differenzjali jkun ibbażat fuq objettivi differenti minn dawk li jkunu segwiti mill-iskema ġenerali, il-miżura inkwistjoni tiġi kkunsidrata, fil-prinċipju, bħala waħda selettiva.Skont każistika stabbilita, huwa l-Istat tal-EFTA li introduċa trattament differenti bejn intrapriżi li jrid jagħti prova li dan huwa ġġustifikat skont in-natura u l-iskema ġenerali tas-sistema inkwistjoni [48]. | Kadar takšno razlikovanje temelji na ciljih, ki jih splošna shema ne poskuša doseči, bi se zadevni ukrep načelno štel za selektivnega.V skladu z ustaljeno sodno prakso mora država Efte, ki je uvedla različno obravnavo podjetij, dokazati, da je to utemeljeno z naravo in splošno shemo zadevnega sistema [48]. |
| L-Awtorità għandha, minn hemm ’il quddiem, tikkunsidra jekk il-leġiżlazzjoni fiskali speċjali applikabbli għal kumpaniji tal-assigurazzjoni captive tissodisfax l-objettivi inerenti fis-sistema fiskali nfisha, jew jekk issegwix objettivi oħrajn.L-awtoritajiet tal-Liechtenstein iddikjaraw li din il-konċessjoni fiskali ġiet introdotta biex tistabbilixxi u tiżviluppa is-settur tal-assigurazzjoni captive bħala qasam ġdid ta’ attività ekonomika fil-Liechtenstein. | Nadzorni organ mora potem oceniti, ali posebna davčna pravila, ki se uporabljajo za lastne zavarovalnice, izpolnjujejo cilje samega davčnega sistema ali sledijo drugim ciljem.Lihtenštajnski organi so izjavili, da je bila ta davčna olajšava uvedena, da bi se sektor lastnih zavarovalnic vzpostavil in razvil kot novo področje gospodarske dejavnosti v Lihtenštajnu. |
| Fil-fehma tal-Awtorità, dan huwa b’mod ċar skop ekonomiku u politiku mhux inerenti għat-taxxa fuq id-dħul li, għalhekk, mhuwiex skont il-loġika ta’ sistema fiskali [49].L-awtoritajiet tal-Liechtenstein sostnew ukoll, b’mod konformi ma’ ċerti partijiet terzi, li trattament differenzjali tal-captive meta mqabbel ma’ kumpaniji tal-assigurazzjoni oħrajn huwa rikonoxxut mil-liġi taż-ŻEE permezz ta’ leġiżlazzjoni sekondarja fir-rigward tal-kumpaniji tal-assigurazzjoni, b’mod partikolari d-Direttiva dwar ir-Riassigurazzjoni 2005/68/KE u d-Direttiva dwar is-Solvenza II 2009/138/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill [50]. | Po mnenju Nadzornega organa je to očiten gospodarski in politični cilj, ki ni lasten davku na dobiček, zato ne spada v logiko davčnega sistema [49].Lihtenštajnski organi so poleg tega skupaj z nekaterimi tretjimi stranmi trdili, da se drugačna obravnava lastnih zavarovalnic glede na druge zavarovalnice v zakonodaji EGP priznava s sekundarno zakonodajo o zavarovalnicah, še posebej z Direktivo 2005/68/ES o pozavarovanju in novo Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta [50]Solventnost II. |
| Jingħad li d-Diretttiva dwar ir-Rijassigurazzjoni u d-Direttiva dwar is-Solvenza II tal-UE jagħmlu distinzjoni bejn kumpaniji tal-assigurazzjoni captive u l-intrapriżi ta’ assigurazzjoni tradizzjonali jew kummmerċjali, u jsostnu li dan huwa konsistenti mat-trattamnent fiskali differenzjali skont il-liġi tal-Liechtenstein.L-Awtorità tagħraf li jista’ jkun hemm raġunijiet validi sabiex issir differenzazzjoni bejn il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive u oħrajn safejn jirrigwardja r-rekwiżiti regolatorji tas-suq intern li jiżguraw, pereżempju, iż-żamma ta’ ċertu livell ta’ kapital. | Navedli so, da se v direktivi EU o pozavarovanju in direktivi Solventnost II lastne zavarovalnice razlikujejo od tradicionalnih ali komercialnih zavarovalnic, ter trdili, da je to skladno z drugačno davčno obravnavo v skladu z lihtenštajnsko zakonodajo.Nadzorni organ priznava, da morda obstajajo veljavni razlogi za razlikovanje med lastnimi in drugimi zavarovalnicami v zvezi z zakonskimi zahtevami notranjega trga, s katerimi se na primer zagotavlja ohranitev določene stopnje kapitala. |
| Madankollu, ma tistax tara kif rekwiżiti bħal dawn jistgħu jiġġustifikaw differenza fit-tassazzjoni tal-qligħ kapitali u tad-dħul iġġenerat mill-attività ekonomika ta’ provvediment ta’ servizz ta’ assigurazzjoni. | Kljub temu pa ne razume, kako bi bilo mogoče s takimi zahtevami utemeljiti različno obdavčevanje kapitalskega dobička in dobička, ustvarjenega z gospodarsko dejavnostjo zagotavljanja zavarovalnih storitev. |
| Fil-fehma tal-awtorità, dawn il-kunsiderazzjonijiet, validi kemm huma validi, mhumiex relatati mal-loġika tas-sistema fiskali dwar id-dħul u dik kapitali u għalhekk ma jistgħux jiġu kkunsidrati bħala ġustifikazzjoni tal-eżenzjoni totali jew parzjali mit-taxxa applikabbli biss għal kumpaniji tal-assigurazzjoni captive. | Po mnenju Nadzornega organa se te utemeljitve ne glede na to, kako tehtne so, ne nanašajo na logiko sistema za obdavčevanje dobička in kapitala, zato jih ni mogoče šteti za utemeljitev za popolno ali delno oprostitev obdavčevanja, ki se uporablja samo za lastne zavarovalnice. |
