| Source | Target | | Każ E-6/98 In-Norveġja vs L-Awtorità ta’ Sorveljanza tal-EFTA, [1999]Rapport tal-Qorti tal-EFTA, p. 76, paragrafu 38; Każi Konġunti E-5/04, E-6/04 u E-7/04 Fesil u Finnfjord, PIL u oħrajn u n-Norveġja vs L-Awtorità ta’ Sorveljanza tal-EFTA, [2005]Rapport tal-Qorti tal-EFTA, p. 117, paragrafi 84-85; Każijiet konġunti T-127/99, T-129/99 u T-148/99 Territorio Histórico de Alava u oħrajn vs Il-Kummissjoni [2002]ECR II-1275, paragrafu 163, Każ C-143/99 Adria-Wien Pipeline [2001]ECR I-8365, paragrafu 42; Każ T-308/00 Salzgitter vs Il-Kummissjoni [2004]ECR II-1933 paragrafu 42, Każ C-172/03 Wolfgang Heiser [2005]ECR I-1627, paragrafu 43. | Sodbe v zadevi E-6/98, Norveška proti Nadzornemu organu Efte [1999], Poročilo Sodišča Efte, str. 76, točka 38; združenih zadevah E-5/04, E-6/04 in E-7/04, Fesil and Finnfjord, PIL in drugi in Norveška proti Nadzornemu organu Efte [2005], Poročilo Sodišča Efte, str. 117, točki 84 in 85; združenih zadevah T-127/99, T-129/99 in T-148/99, Territorio Histórico de Alava in drugi proti Komisiji, Recueil 2002, str. II-1275, točka 163; zadevi C-143/99, Adria-Wien Pipeline, Recueil 2001, str. I-8365, točka 42; zadevi T-308/00, Salzgitter proti Komisiji, ZOdl. 2004, str. II-1933, točka 42; zadevi C-172/03, Wolfgang Heiser, ZOdl. 2005, str. I-1627, točka 43. |
| Każ E-6/98 In-Norveġja vs L-Awtorità ta’ Sorveljanza tal-EFTA, ikkwotat hawn fuq, paragrafu 38; Każi konġunti E-5/04, E-6/04 u E-7/04 Fesil u Finnfjord, PIL u oħrajn u n-Norveġja vs L-Awtorità ta’ Sorveljanza tal-EFTA, ikkwotat hawn fuq, paragrafi 76-89; Każ 173/73 L-Italja vs Il-Kummissjoni [1974]ECR 709, paragrafu 16. | Zgoraj navedeni sodbi Norveška proti Nadzornemu organu Efte, točka 38, ter Fesil in Finnfjord, PIL in drugi in Norveška proti Nadzornemu organu Efte, točke 76–89; sodba v zadevi 173/73, Italija proti Komisiji, Recueil 1974, str. 709, točka 16. |
| Każ E-6/98 In-Norveġja vs L-Awtorità ta’ Sorveljanza tal-EFTA, imsemmi hawn fuq, paragrafu 67, Każ C-159/01 Il-Pajjiżi l-Baxxi vs Il-Kummissjoni, ECR [2004]I-4461, paragrafu 43. | Zgoraj navedena sodba Norveška proti Nadzornemu organu Efte, točka 67; sodba v zadevi C-159/01, Nizozemska proti Komisiji, Recueil 2004, str. I-4461, točka 43. |
| Għal raġunament simili ara, Id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni tas-17 ta’ Frar 2003 dwar l-għajnuna statali applikata mill-Pajjiżi l-Baxxi għal attivitajiet tal-iffinanzjar internazzjonali paragrafu (95). | Za podobno utemeljitev glej odločbo Komisije z dne 17. februarja 2003 o državni pomoči, ki jo Nizozemska izvaja za dejavnosti mednarodnega financiranja, uvodna izjava 95. |
| ĠU L 335, 17.12.2009, p. 1. | UL L 335, 17.12.2009, str. 1. |
| Każ T-214/95 Het Vlaamse Gewest vs Il-Kummissjoni [1998]ECR II-717, Każ 730/79 Philip Morris vs Il-Kummissjoni [1980]ECR 2671, paragrafu 11. | Sodbi v zadevi T-214/95, Het Vlaamse Gewest proti Komisiji, Recueil 1998, str. II-717, in zadevi 730/79, Philip Morris proti Komisiji, Recueil 1980, str. 2671, točka 11. |
| Wara li ġiet ippromulgata fit-18 ta’ Diċembru 1997. | Sprejeti so bili 18. decembra 1997. |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein u xi partijiet terzi sostnew li l-Kummissjoni kienet fil-fatt iddikjarat li miżuri komparabbli relatati mal-intaxxar ta’ attivitajiet interni tal-grupp (ara hawn taħt) mhumiex għajnuna statali. | Lihtenštajnski organi in nekatere tretje strani so trdili, da je Komisija dejansko izjavila, da primerljivi ukrepi v zvezi z obdavčevanjem znotraj skupine (glej v nadaljevanju) niso državna pomoč. |
| Każ 173/73 L-Italja vs Il-Kummissjoni [1974]ECR 709. | Sodba v zadevi 173/73, Italija proti Komisiji, Recueil 1974, str. 709. |
| Każ 248/84 Il-Ġermanja vs Il-Kummissjoni [1987]ECR 4013. | Sodba v zadevi 248/84, Nemčija proti Komisiji, Recueil 1987, str. 4013. |
| Fejn ġew aboliti l-eżenzjonijiet mit-taxxa fuq produzzjoni industrijali wara deċiżjoni tal-Awtorità tal-1 ta’ Diċembru 1994, Nru 213/94/COL. | Kjer so bile davčne olajšave za industrijsko proizvodnjo ukinjene po odločbi Nadzornega organa z dne 1. decembra 1994, št. 213/94/COL. |
| Deċiżjoni tal-Awtorità Nru 106/95/COL dwar eżenzjoni fiskali minn taxxa bażika għall-ippakkjar tal-ħġieġ datata l-31 ta’ Ottubru 1995. | Odločba Nadzornega organa št. 106/95/COL o davčni oprostitvi za osnovni davek na stekleno embalažo z dne 31. oktobra 1995. |
| Deċiżjoni tal-Awtorità Nru 145/97/COL tal-14 ta’ Mejju 1997 dwar miżuri xierqa fir-rigward ta’ tassazzjoni tas-sigurtà soċjali differenzjata skont ir-reġjun. | Odločba Nadzornega organa št. 145/97/COL z dne 14. maja 1997 o ustreznih ukrepih v zvezi z regionalno diferenciranimi prispevki za socialno varnost. |
| ĠU C 2, 6.1.1998, p. 1. | UL C 2, 6.1.1998, str. 1. |
| Il-Kummissjoni ħarġet l-avviż tagħha f’Novembru tal-1998 (ĠU C 384, 10.12.1998). | Komisija je obvestilo izdala novembra 1998 (UL C 384, 10.12.1998). |
| Avviż simili ġie inkorporat fil-Linji Gwida tal-Awtorità dwar l-Għajnuna Statali bħala Kapitolu 17B f’Ġunju 1999. | Podobno obvestilo je bilo junija 1999 vključeno v Smernice Nadzornega organa o državni pomoči kot poglavje 17B. |
| Ara fost oħrajn Każ C-387/92 Banco Exterior de España SA vs Ayuntamiento de Valencia ECR [1994]I-877. | Glej med drugim sodbo v zadevi C-387/92, Banco Exterior de España SA proti Ayuntamiento de Valencia, Recueil 1994, str. I-877. |
| Paragrafu 18 tal-avviż. | Odstavek 18 obvestila. |
| Ara Sezzjoni J tal-Kodiċi tal-Kondotta. | Glej razdelek J Kodeksa ravnanja. |
| Każi Konġunti T- T-346/99, T-347/99 u T-348/99, Territorio Histórico de Álava u oħrajn vs Il-Kummissjoni, ECR [2002]paragrafu 84. | Sodba v združenih zadevah T-346/99, T-347/99 in T-348/99, Territorio Histórico de Alava in drugi proti Komisiji (Ramondín), Recueil 2002, točka 84. |
| Każ C-5/89, Il-Kummissjoni vs Il-Ġermanja, [1990]ECR I-3437, paragrafu 14; Każ C-169/95, Il-Kummissjoni vs Spanja, [1997]ECR I-135, paragrafu 51; Każ C-24/95, Land Rheinland-Pfalz vs Alcan Deutschland GmbH, [1997]ECR I-1591, paragrafu 25. | Sodbe v zadevi C-5/89, Komisija proti Nemčiji, Recueil 1990, str. I-3437, točka 14; zadevi C-169/95, Komisija proti Španiji, Recueil 1997, str. I-135, točka 51, in zadevi C-24/95, Land Rheinland-Pfalz proti Alcan Deutschland GmbH, Recueil 1997, str. I-1591, točka 25. |
| Każ C1-09 Centre d'Exportation du Livre Français (CELF), Ministre de la Culture et de la Communication vs Société Internationale de Diffusion et d'Édition, sentenza tal-11.3.2010 (għadha mhix ippubblikata). | Sodba z dne 11. marca 2010 v zadevi Centre d’Exportation du Livre Français (CELF), Ministre de la Culture et de la Communication proti Société Internationale de Diffusion et d’Édition (C1-09, še neobjavljena). |
| Ara wkoll Każ C-91/01 L-Italja vs Il-Kummissjoni [2004]ECR I-4355, paragrafi 66 u 67. | Glej tudi sodbo v zadevi C-91/01, Italija proti Komisiji, Recueil 2004, str. I-4355, točki 66 in 67. |
| Każ C-5/89 Il-Kummissjoni vs Il-Ġermanja [1990]ECR I-3437, paragrafu 14 u Regione Autonoma della Sardegna vs Il-Kummissjoni [2005]ECR II-2123, paragrafu 64. | Sodbi v zadevi C-5/89, Komisija proti Nemčiji, Recueil 1990, str. I-3437, točka 14, in Regione Autonoma della Sardegna proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-2123, točka 64. |
| Każ C-5/89 Il-Kummissjoni vs Il-Ġermanja [1990]ECR I-3437, paragrafu 14, Każ C-169/95 Spanja vs Il-Kummissjoni [1997]ECR I-135, paragrafu 51. | Sodbi v zadevi C-5/89, Komisija proti Nemčiji, Recueil 1990, str. I-3437, točka 14, in zadevi C-169/95, Španija proti Komisiji, Recueil 1997, str. I-135, točka 51. |
| Każi Konġunti C-183/02 P u C-187/02 P Demesa u Territorio Histórico de Álava vs Il-Kummissjoni [2004]ECR I-10609, paragrrafu 51. | Sodba v združenih zadevah C-183/02 P in C-187/02 P, Demesa in Territorio Histórico de Álava proti Komisiji, ZOdl. 2004, str. I-10609, točka 51. |
| Każ T-290/97, Mehibas Dordstelaan vs Il-Kummissjoni [2000]ECR II-15 u każi C-182/03 u C-217/03, Il-Belġju u l-Forum 187 ASBL vs Il-Kummissjoni [2006]ECR I-05479, paragrafu 147. | Sodbi v zadevi T-290/97, Mehibas Dordstelaan proti Komisiji, Recueil 2000, str. II-15, ter zadevah C-182/03 in C-217/03, Belgija in Forum 187 ASBL proti Komisiji, ZOdl. 2006, str. I-05479, točka 147. |
| Ara n-noti ta’ qiegħ il-paġna 54 u 55 li jirreferu għad-Deċiżjonijiet tal-Awtorità dwar eżenzjonijiet mit-taxxa fuq produzzjoni industrijali, eżenzjoni minn taxxa bażika għall-ippakkjar tal-ħġieġ u fir-rigward ta’ tassazzjoni tas-sigurtà soċjali differenzjata skont ir-reġjun. | V zvezi z odločitvami Nadzornega organa o davčnih olajšavah za industrijsko proizvodnjo, davčni oprostitvi za osnovni davek na stekleno embalažo in regionalno diferenciranimi prispevki za socialno varnost glej opombi 54 in 55. |
| Skont ir-rapport għall-Parlament tal-Liechtenstein fir-rigward tal-Ftehim taż-ŻEE (Bericht und Antrag der Regierung an den Landtag des Fürstentums Liechtenstein betreffend das Abkommen über den Europäischen Wirtschaftsraum vom 2. Mai 1992) l-awtoritajiet tal-Liechtenstein jagħrfu li bħala prinċipju, tnaqqis fit- taxxa jikkostitwixxi għajnuna statali skont it-tifsira tal-Artikolu 61(1) tal-Ftehim taż-ŻEE u li jista’ jkun hemm bżonn ta’ notifika ta’ miżuri fiskali fil-Liechtenstein taħt ċerti ċirkostanzi (paġna 134). | Lihtenštajnski organi glede na poročilo lihtenštajnskemu parlamentu o Sporazumu EGP (Bericht und Antrag der Regierung an den Landtag des Fürstentums Liechtenstein betreffend das Abkommen über den Europäischen Wirtschaftsraum vom 2. Mai 1992) priznavajo, da znižanja davka načelno pomenijo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP in da je priglasitev davčnih ukrepov v Lihtenštajnu morda potrebna v nekaterih primerih (stran 134). |
| Ara wkoll l-ispjega fir-rapport għall-Parlament tal-Liechtenstein fir-rigward tal-parteċipazzjoni fiż-Żona Ekonomika Ewropea (Bericht und Antrag der Regierung an den Landtag des Fürstentums Liechtenstein betreffend die Teilnahme am Europäischen Wirtschaftsraum (EWR) 2. Teil, Nr. 1995/1), paġna 168. | Glej tudi pojasnila v poročilu lihtenštajnskemu parlamentu o sodelovanju v Evropskem gospodarskem prostoru (Bericht und Antrag der Regierung an den Landtag des Fürstentums Liechtenstein betreffend die Teilnahme am Europäischen Wirtschaftsraum (EWR) 2. Teil, Nr. 1995/1), stran 168. |
| Il-kodiċi, adottat fl-1 ta’ Diċembru 1997, ġie deskritt bħala “ftehim prominenti” għall-prevenzjoni ta’ kompetizzjoni fiskali inġusta. | Kodeks, sprejet 1. decembra1997, je bil označen kot „prelomni dogovor“ za preprečevanje nepoštene davčne konkurence. |
| L-Istati Membri tal-UE ftiehmu li jiffriżaw ir-regoli dwar taxxa korporattiva fil-bidu tal-1998 u li jikkonsultaw lill-Kummissjoni qabel ma jimplimentaw leġiżlazzjoni ġdida dwar taxxa korporattiva. | Države članice EU so se dogovorile, da bodo na začetku leta 1998 zamrznile izvajanje pravil o obdavčevanju podjetij in se s Komisijo posvetovale, preden bodo začele izvajati novo zakonodajo o obdavčevanju podjetij. |
| Għalkemm id-deċiżjoni tal-1984 ma ġietx ippubblikata, saret referenza għaliha fl-14-ir Rapport dwar il-Kompetizzjoni. | Čeprav odločitev iz leta 1984 ni bila objavljena, je bilo sklicevanje nanjo vključeno v 14. poročilo o konkurenci. |
| Il-Kodiċi ta’ Kondotta jiddikjara (fis-sezzjoni J) li “il-Kummissjoni biħsiebha teżamina jew teżamina mill-ġdid arranġamenti fiskali eżistenti u l-leġiżlazzjoni ġdida proposta minn Stati Membri każ b’każ, biex tiżgura li r-regolamenti u l-objettivi tat-Trattat jiġu applikati b’mod konsistenti u b’mod ugwali għal kulħadd” ( ĠU C 2 6.1.1998). | V Kodeksu ravnanja je (v razdelku J) navedeno, da „Komisija namerava posebej pregledati in znova pregledati vse veljavne davčne ureditve in vso novo zakonodajo, ki so jo predlagale države članice, ter tako zagotoviti, da se pravila in cilji Pogodbe uporabljajo skladno in enako za vse“ ( UL C 2, 6.1.1998). |
| ĠU L 282, 30.10.2003, p. 25. | UL L 282, 30.10.2003, str. 25. |
| Fl-istess ġurnata, il-Kummissjoni waslet għall-istess konklużjoni fir-rigward tar-reġim Olandiż tal-Attivitajiet Finanzjarji Internazzjonali (C(2003) 568 dwar għajnuna statali implimentata mill-Pajjiżi l-Baxxi għal attivitajiet finanzjarji internazzjonali (ĠU L 180, 18.7.2003, p. 52). | Komisija je istega dne enako ugotovila v zvezi z nizozemsko ureditvijo dejavnosti mednarodnega financiranja (C(2003) 568 o državni pomoči, ki jo Nizozemska izvaja za dejavnosti mednarodnega financiranja (UL L 180, 18.7.2003, str. 52)). |
| Ara, mhux biss id-deċiżjoni dwar iċ-Ċentri Belġjani ta’ Koordinazzjoni (ĠU L 282, 30.10.2003, p. 25), iżda wkoll każi oħra li jinvolvu trattament fiskali preferenzjali li tqiesu simili, inkluż id-deċiżjonijiet tal-Kummissjoni C(2002) 3740 dwar Ċentri ta’ Koordinazzjoni implimentati mil-Lussemburgu (ĠU L 170, 9.7.2003, p. 20) u C(2003) 568 dwar għajnuna statali implimentata mill-Pajjiżi l-Baxxi għal attivitajiet finanzjarji internazzjonali (ĠU L 180, 18.7.2003, p. 52). | Glej ne samo odločitev o belgijskih centrih za usklajevanje (UL L 282, 30.10.2003, str. 25), temveč tudi druge zadeve o ugodni davčni obravnavi, ki veljajo za podobne, med drugim odločitev Komisije C(2002) 3740 o centrih za usklajevanje, ki jih izvaja Luksemburg (UL L 170, 9.7.2003, str. 20), in C(2003) 568 o državni pomoči Nizozemske za dejavnosti mednarodnega financiranja (UL L 180, 18.7.2003, str. 52). |
| ĠU C 309, 6.11.2001, p. 4. | UL C 309, 6.11.2001, str. 4. |
| U tabilħaqq l-awtoritajiet tal-Liechtenstein. | In tudi lihtenštajnski organi. |
| Il-Kumpanija K ipprovdiet kummenti f’Diċembru 2008 u f’April 2009. | Družba K je pripombe podala decembra 2008 in aprila 2009. |
| Fissret is-sorpriża tagħha li l-leġiżlazzjoni dwar it-taxxa fil-Liechtenstein għal dawn l-aħħar 10 snin kienet timplika l-għoti ta’ għajnuna statali mhux kompatibbli. | V njih je izrazila presenečenje nad tem, da bi davčna zakonodaja, ki se v Lihtenštajnu uporablja zadnjih deset let, vključevala dodelitev nezdružljive državne pomoči. |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein jiċċaħħdu mid-dħul li jikkorrespondi għan-nuqqas ta’ ħlas tat-taxxa fuq id-dħul, il-ħlas tat-taxxa kapitali b’rata mnaqqsa kif ukoll in-nuqqas ta’ ħlas ta’ taxxa fuq il-kupuni. | Lihtenštajnski organi se odrekajo prihodku, ki ustreza neplačanemu davku od dohodka, plačilu znižane stopnje davka na kapital in neplačilu davka na obresti od kuponskih obveznic. |
| Għal dawn ir-raġunijiet, l-Awtorità tikkunsidra li r-regoli fiskali speċjali applikabbli għall- kumpaniji tal-assigurazzjoni captive jingħataw permezz tar-riżorsi statali. | Iz teh razlogov Nadzorni organ meni, da so posebna davčna pravila, ki se uporabljajo za lastne zavarovalnice, dodeljena iz državnih sredstev. |
| B’referenza għall-konklużjonijiet tal-Qorti Ewropea tal-Ġustizzzja fil-każ GIL Insurance [39], “L-Artikolu 87(1) KE jitlob li jkun determinat jekk, taħt skema statutorja partikolari, miżura statali tkun tali li tiffavorixxi ‘ċerti intrapriżi jew il-produzzjoni ta’ ċerti oġġetti’ meta mqabbla ma’ oħrajn li, fid-dawl tal-objettiv tas-sistema inkwistjoni, ikunu f’sitwazzjoni legali u fattwali komparabbli”. | Ob sklicevanju na sklepne ugotovitve Sodišča v zadevi GIL Insurance [39]„člen 87(1) ES zahteva, da se ugotovi, ali je nacionalni ukrep v okviru določene pravne ureditve take vrste, da omogoča prednost ‚posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga‘ v primerjavi z drugimi podjetji in proizvodnjo blaga, ki so glede na cilj, ki ga zasleduje zadevna ureditev, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju“. |
| L-Awtorità tikkonkludi li f’dan il-każ l-intrapriżi fl-istess pożizzjoni legali u fattwali huma dawk li jħallsu t-taxxi kollha (ammont sħiħ) fuq id-dħul, il-kapital u t-taxxifuq il-kupuni fil-Liechtenstein – u meta mqabbla ma’ dawn, il-kumpaniji tal-assigurazzjoni captive fil-Liechtenstein jirċievu vantaġġ selettiv. | Nadzorni organ ugotavlja, da so v tej zadevi v enakem pravnem in dejanskem položaju podjetja, ki v Lihtenštajnu plačujejo (polne) davke na dobiček, kapital in obresti od kuponskih obveznic – in v primerjavi z njimi imajo lastne zavarovalnice v Lihtenštajnu selektivno prednost. |
| Il-Kummissjoni kkunsidrat ukoll (fid-deċiżjoni Aland) li l-kundizzjonijiet skont liema kienet tapplika l-miżura (il-kapaċità li tiġi ffurmata captive) kienet teħtieġ, b’mod impliċitu, ċerta saħħa ekonomika, u għalaqstant setgħet tapplika biss għal kumpaniji li jkunu biżżejjed kbar [41]. | Komisija je menila tudi (v odločitvi v zvezi z Ålandskimi otoki), da so pogoji, pod katerimi se je ukrep uporabil (sposobnost ustanovitve lastne zavarovalnice), posredno zahtevali določeno gospodarsko moč, zato se je ukrep lahko uporabljal samo za dovolj velike družbe [41]. |
| Għaldaqstant, l-Awtorità hija tal-fehma, li l-miżura hija disponibbli u applikabbli biss għal intrapriżi li għandhom riżorsi suffiċjenti biex jiffurmaw kumpanija tal-assigurazzjoni captive, u tinnota li restrizzjoni ta’ din in-natura wasslet biex il-Qorti tal-Prim Istanza tikkonkludi li l-eżenzjonijiet mit-taxxi fil-każ Territorio Histórico de Álava [42]kienu selettivi.Matul l-investigazzjoni, saret ukoll referenza għad-Deċiżjoni tal-Kummissjoni Ewropea dwar ir-Reġim Irlandiż dwar Kumpaniji holding. | Nadzorni organ tako meni, da je ukrep na voljo in se uporablja samo za podjetja, ki imajo zadostne vire za oblikovanje lastne zavarovalnice, in ugotavlja, da je Sodišče prve stopnje zaradi take omejitve razsodilo, da so bile davčne oprostitve v zadevi Territorio Histórico de Álava [42]selektivne.Med postopkom preiskave se je navajala tudi odločba Komisije o irskem režimu holdinške družbe. |
| Madankollu, il-prinċipji japplikaw biss f’ċirkostanzi eċċezzjonali u normalment intrapriża ma tistax tagħmel presuppożizzjonijiet dwar aspettativi leġittimi li għajnuna hija legali sakemm ma tingħatax skont il-proċedura għan-notifika tal-għajnuna lill-Awtorità (jew lill-Kummissjoni Ewropea skont il-każ [66]). | Vendar pa ti načeli veljata samo v izjemnih primerih in podjetje običajno ne more ustvariti legitimnega pričakovanja, da je pomoč zakonita, razen če je bila dodeljena v skladu s postopkom za priglasitev pomoči Nadzornemu organu (ali Evropski komisiji, odvisno od posameznega primera [66]). |
| Dan huwa prinċipju kkonfermat mill-ġdid dan l-aħħar mill-Qorti tal-Ġustizzja kif ġej: “F’sitwazzjoni bħal dik fil-proċeduri ewlenin, l-eżistenza ta’ ċirkostanza eċċezzjonali wkoll ma tistax tintlaqa’ fid-dawl tal-prinċipju taċ-ċertezza legali, minħabba li l-Qorti kienet diġà sostniet, b’mod essenzjali, li minħabba li l-Kummissjoni ma ħaditx deċiżjoni li tapprova l-għajnuna, …ir-riċevitur ma jistax ikun ċert mil-legalità tal-għajnuna, bir-riżultat li wieħed la jista’ jibbaża fuq il-prinċipju tal-ħarsien tal-aspettativi leġittimi u lanqas fuq dak taċ-ċertezza legali” [67].Bħala prinċipju, il-każistika tal-Qorti tal-Ġustizzja ddikjaratli aspettativa leġittima li għajnuna hija legali ma tistax tiġi invokata sakemm dik l-għajnuna ma tkunx ingħatat skont il-proċedura stabbilita fl-Artikolu 1(3) f’Parti I tal-Protokoll 3 [68], filwaqt li osservat li negozjant diliġenti normalment għandu jkun kapaċi jiddetermina jekk dik il-proċedura ġietx segwita [69].Minkejja dan il-Qorti aċċettat ukoll li f’ċirkostanzi eċċezzjonali, riċevitur ta’ għajnuna li tingħata illegalment għaliex ma tkunx ġiet innotifikata jista’ jibbaża fuq aspettativi leġittimi li l-għajnuna kienet legali sabiex jopponi l-ħlas lura tagħha [70]. | To načelo je nedavno vnovič potrdilo Sodišče: „V položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, obstoj izjemne okoliščine prav tako ne more biti sprejetglede na načelo pravne varnosti, saj je Sodišče v bistvu že odločilo, da če Komisija dolgo časa ne sprejme odločbe o odobritvi pomoči, [..]. prejemnik ne more biti prepričan o zakonitosti pomoči.“ [67].S sodno prakso Sodišča je načelno določeno, da se ni mogoče sklicevati na legitimno pričakovanje, da je pomoč zakonita, razen če je bila pomoč dodeljena v skladu s postopkom iz člena 1(3) dela I Protokola 3 [68], pri čemer je dodano, da bi vesten poslovnež običajno moral biti sposoben ugotoviti, ali je bil ta postopek upoštevan [69].Ne glede na to se je Sodišče strinjalo tudi, da se v izjemnih okoliščinah prejemnik pomoči, ki je bila dodeljena nezakonito, ker ni bila priglašena, pri nasprotovanju njenemu vračilu lahko sklicuje na legitimna pričakovanja, da je bila pomoč zakonita [70]. |
| Il-Qorti tal-Ġustizzja kienet iddikjarat li entità tista’ tibbaża fuq il-prinċipju tal-ħarsien ta’ aspettativi leġittimi meta awtorità Komunitarja tkun ġegħlitha jkollha aspettativi li jkunu ġġustifikati [71]. | Sodišče je razsodilo, da se subjekt lahko sklicuje na načelo zaščite legitimnih pričakovanj, kadar je zaradi organa Skupnosti ustvaril pričakovanja, ki so utemeljena [71]. |
| F’dan il-kuntest dan ifisser li stat jew benefiċjarju kellu jibbaża fuq l-azzjonijiet preċedenti tal-Awtorità għal, pereżempju, l-approvazzjoni tal-istess miżura ta’ għajnuna jew ta’ waħda simili. | To v tem okviru pomeni, da se je država ali upravičenec moral zanašati na predhodne ukrepe Nadzornega organa, na primer pri odobritvi enakega ali podobnega ukrepa pomoči. |
| Barra minn hekk, l-Awtorità hija tal-fehma li fil-kuntest usa’ taż-ŻEE, huwa possibbli li benefiċjarji fl-Istati tal-EFTA setgħu ibbażaw fuq l-azzjonijiet tal-Kummissjoni Ewropea jew fuq il-każistika tal-Qorti tal-Ġustizzja. | Nadzorni organ poleg tega meni, da je v širšem okviru EGP mogoče, da so se upravičenci v državah Efte zanašali na ukrepe Evropske komisije ali na sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. |
| Stħarriġ dwar is-settur tal-assigurazzjoni tal-intrapriżi – Stħarriġ dwar is-settur Ewropew tal-assigurazzjoni tal-intrapriżi skont l-Artikolu 17 tar-Regolament 1/2003 – Rapport interim Jannar 2007. | Preiskava sektorja poslovnih zavarovanj – Preiskava evropskega sektorja poslovnih zavarovanj v skladu s členom 17 Uredbe št. 1/2003 – vmesno poročilo, januar 2007. |
| Disponibbli taħt: http://ec.europa.eu/competition/sectors/financial_services/inquiries/interim_report_24012007.pdf | Na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/competition/sectors/financial_services/inquiries/interim_report_24012007.pdf. |
| Qiegħda ssir referenza għar-rapport tal-FSA li ddikjara li: “Evidenza minn intervisti ma’ klijenti għamlitha ċara li l-użu ta’ kaptivi u prodotti ta’ Trasferiment Alternattiv tar-Riskju kien limitat għal klijenti korporattivi kbar. L-awtoassigurazzjoni kienet ukoll aktar komuni fost il-klijenti korporattivi kbar għalkemm madwar 33 % tad-ditti fil-medda ta’ £20m-£100m jużaw l-awtoassigurazzjoni biex ikopru xi riskji”, “Dixxiplina kompetittiva dwar intermedjazzjoni minn alternattivi għall-assigurazzjoni bħalma huma l-kumpaniji tal-awtoassigurazzjoni, tal-assigurazzjoni captive u l-prodotti għat-Trasferiment tar-Riskju Alternattivi hija limitata għal kumpaniji kbar.” L-Awtorità tqis ukoll sinifikanti li r-Rapport tal-Kummissjoni dwar is-suq tal-assigurazzjoni kummerċjali sab li fl-2005, madwar id-dinja kollha kien hemm biss bejn wieħed u ieħor 5200 kumpanija tal-assigurazzjoni captive. | Navaja se poročilo FSA, v katerem je navedeno: „Dokazi iz pogovorov s strankami so jasno pokazali, da je uporaba lastnih zavarovalnic in produktov za alternativne metode prenosa tveganja omejena na stranke, ki so velike družbe. Tudi samozavarovanje je bilo bolj običajno med velikimi družbami, čeprav približno 33 % družb, vrednih od 20 milijonov GBP do 100 milijonov GBP, uporablja samozavarovanje za pokritje nekaterih tveganj,“ in „Konkurenčni pritisk pri posredovanju drugih možnosti namesto zavarovanja, kot so samozavarovanje, lastne zavarovalnice in produkti za alternativne metode prenosa tveganja, je omejen na velike družbe.“ Nadzorni organ meni tudi, da je pomembno, da je bilo v poročilu Komisije o trgu poslovnih zavarovanj ugotovljeno, da je bilo leta 2005 na svetu samo približno 5200 lastnih zavarovalnic. |
| Din iċ-ċifra, meta mqabbla man-numru ta’ kumpaniji mad-dinja kollha, hija naturalment baxxa wisq u tappoġġja l-konklużjoni tal-Awtorità li l-istabbiliment ta’ kumpanija tal-assigurazzjoni captive mhijiex għażla għal ħafna impriżi. | To število je glede na število vseh družb po svetu očitno zelo majhno in podpira ugotovitev Nadzornega organa, da večina podjetij ne more ustanoviti lastne zavarovalnice. |
| Ara l-paragrafu 52 tad-deċiżjoni Åland. | Glej odstavek 52 odločbe v zvezi z Ålandskimi otoki. |
| Il-Kummissjoni stmat li l-formazzjoni ta’ kumpanija captive kienet timplika li l-grupp li miegħu jiġu konklużi kuntratti tal-assigurazzjoni, ikun kbir biżżejjed sabiex jiġġenera fatturat li jippermettilu li jkopri l-ispejjeż stabbiliti u jagħmel profitt. | Komisija je ocenila, da je oblikovanje lastne zavarovalnice nakazovalo na to, da je skupina, s katero naj bi se sklepale pogodbe o zavarovanju, dovolj velika, da bo ustvarila promet, ki ji bo omogočil pokritje fiksnih stroškov in ustvarjanje dobička. |
| li temenda, għall-81 darba, ir-regoli proċedurali u sostantivi fil-qasam tal-għajnuna mill-istat billi tintroduċi kapitolu ġdid dwar il-kriterji għal evalwazzjoni fil-fond tal-għajnuna reġjonali għal proġetti kbar ta’ investiment | o enainosemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o merilih za podrobno oceno regionalne pomoči za velike naložbene projekte |
| Wara li kkunsidrat il-Ftehim tal-Istati tal-EFTA dwar l-Istabbiliment ta’ Awtorità tas-Sorveljanza u Qorti tal-Ġustizzja [3], u partikolarment l-Artikolu 24 u l-Artikolu 5(2)(b) tiegħu, | ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča [3]ter zlasti člena 24 in člena 5(2)(b) Sporazuma, |
