| Source | Target | | Billi taħt l-Artikolu 24 tal-Ftehim tas-Sorveljanza u l-Qorti, l-Awtorità għandha ddaħħal fis-seħħ id-dispożizzjonijiet tal-Ftehim taż-ŻEE dwar l-għajnuna mill-Istat, | ker Nadzorni organ v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo, |
| Taħt l-Artikolu 5(2)(b) tal-Ftehim tas-Sorveljanza u l-Qorti, l-Awtorità għandha toħroġ avviżi jew linji gwida dwar kwistjonijiet trattati fil-Ftehim taż-ŻEE, jekk dak il-Ftehim jew il-Ftehim tas-Sorveljanza u l-Qorti jipprevedu hekk espressivamentjew jekk l-Awtorità tqis li hu meħtieġ, | Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno, |
| Ir-Regoli Proċedurali u Sostantivi fil-Qasam tal-Għajnuna mill-Istat ġew adottati mill-Awtorità fid-19 ta’ Jannar 1994 [4], | Nadzorni organ je 19. januarja 1994 sprejel procesna in materialna pravila na področju državne pomoči [4], |
| Fl-24 ta’ Ġunju 2009, il-Kummissjoni tal-Komunitajiet Ewropew adottaw Komunikazzjoni dwar il-kriterji għal evalwazzjoni fil-fond tal-għajnuna reġjonali għal proġetti kbar ta’ investiment [5], | Komisija Evropskih skupnosti je 24. junija 2009 sprejela sporočilo o merilih za podrobno oceno regionalne pomoči za velike naložbene projekte [5], |
| Din il-Komunikazzjoni hija wkoll rilevanti għaż-Żona Ekonomika Ewropea, | navedeno sporočilo je pomembno tudi za Evropski gospodarski prostor, |
| L-applikazzjoni uniformi tar-regoli tal-għajnuna mill-Istat taż-ŻEE għandha tkun żgurata fiż-Żona Ekonomika Ewropea kollha, | zagotoviti je treba enotno uporabo pravil glede državne pomoči EGP v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru, |
| Skont il-punt II taħt it-titolu “ĠENERALI” fl-aħħar tal-Anness XV tal-Ftehim taż-ŻEE, l-Awtorità, wara konsultazzjoni mal-Kummissjoni, għandha tadotta atti li jkunu jikkorrispondu ma’ dawk adottati mill-Kummisssjoni Ewropea, | v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP mora Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija, |
| Wara li kkonsultat lill-Kummissjoni Ewropea u lill-Istati tal-EFTA b’ittri dwar dan is-suġġett datati t-12 ta’ Marzu 2010 (l-Avvenimenti Nri 549988, 549990 u 549991). | Nadzorni organ se je z Evropsko komisijo in državami Efte o tej temi posvetoval z dopisi z dne 12. marca 2010 (ev. št. 549988, 549990 in 549991) – |
| Il-Linji gwida dwar l-Għajnuna mill-Istat għandhom ikunu emendati billi jkun introdott kapitolu ġdid dwar il-kriterji għal evalwazzjoni fil-fond ta’ għajnuna reġjonali għal proġetti kbar ta’ investiment. | Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novega poglavja o merilih za podrobno oceno regionalne pomoči za velike naložbene projekte. |
| Magħmul fi Brussell, l-24 ta’ Marzu 2010. | V Bruslju, 24. marca 2010 |
| Minn issa ’l quddiem il-Ftehim taż-ŻEE. | V nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču. |
| Il-linjigwida dwar l-applikazzjoni u l-interpretazzjoni tal-Artikoli 61 u 62 tal-Ftehim dwar iż-ŻEE u l-Artikolu 1 tal-Protokoll 3 tal-Ftehim dwar is-Sorveljanza u l-Qorti, adottati u maħruġin mill-Awtorità fid-19 ta’ Jannar 1994, ippubblikati f'Il-Ġurnal Uffiċjali tal-Unjoni Ewropea (minn hawn ’il quddiem imsejjaħ ĠU) L 231, 3.9.1994, p. 1 u fis-Supplimenti taż-ŻEE Nru 32 3.9.1994 p. 1, kif emedat. | Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP ter člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: UL) L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 32, 3.9.1994, str. 1, kakor so bile spremenjene. |
| Minn hawn ’il quddiem imsejħa l-Linji Gwida dwar l-Għajnuna mill-Istat. | V nadaljnjem besedilu: smernice o državni pomoči. |
| ĠU C 223, 16.9.2009, p. 3. | UL C 223, 16.9.2009, str. 3. |
| KRITERJI GĦAL VALUTAZZJONI FIL-FOND TAL-GĦAJNUNA REĠJONALI GĦAL PROĠETTI KBAR TA’ INVESTIMENT [1]1. | POGLAVJE O MERILIH ZA PODROBNO OCENO REGIONALNE POMOČI ZA VELIKE NALOŽBENE PROJEKTE [1]1. |
| Regoli ġenerali għal miżuri ta’ għjnuna reġjonali | Splošna pravila za ukrepe regionalne pomoči |
| B’mod ġenerali, il-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali jikkunsidraw il-gravità relattiva tal-problemi li qegħdin jaffettwaw l-iżvilupp tar-reġjuni kkonċernati billi jdaħħlu limiti massimi speċifiċi għall-għajnuna reġjonali. | Na splošno smernice o državni regionalni pomoči upoštevajo sorazmerno resnost problemov, ki vplivajo na razvoj zadevnih regij, z uvedbo posebnih zgornjih mej regionalne pomoči. |
| Dawn l-intensitajiet massimi ta’ għajnuna huma proporzjonati bejn l-10 % u l-50 % tal-ispejjeż eliġibbli, ibbażati primarjament fuq il-PGD għall kull persuna tar-reġjuni kkonċernati, iżda wkoll biex l-Istati tal-EFTA jkollhom xi flessibbiltà biex ikunu jistgħu jikkunsidraw il-kundizzjonijiet lokali. | Te najvišje intenzivnosti pomoči so razdeljene v stopnje od 10 % do 50 % upravičenih stroškov, ki temeljijo zlasti na BDP na prebivalca zadevnih regij, vendar državam Efte omogočajo tudi neko stopnjo prožnosti, da upoštevajo lokalne pogoje. |
| Il-mapep ta’ għajnuna reġjonali għal kull Stat tal-EFTA huma ppubblikati fuq il-websajt [3]. | Karte regionalnih pomoči za vsako državo Efte so objavljene na spletni strani Nadzornega organa [3]. |
| Dawn l-intensitajiet ta’ għajnuna ggradwati jirriflettu, essenzjalment, l-eżerċizzju ta’ bilanċ li l-Kummissjoni trid twettaq bejn, fuq naħa, l-effett pożittiv li jista’ jkollu l-investiment reġjonali, b’mod partikolari fil-promozzjoni tal-koeżjoni billi jiġi attirat l-investiment lejn inħawi żvantaġġjati, u, fuq in-naħa l-oħra li tillimita l-effetti potenzjalment negattivi li jistgħu jitfaċċaw bl-għoti ta’ għajnuna bħal din lil impriżi individwali, pereżempju l-impatt negattiv fuq operaturi ekonomiċi oħra u fuq reġjuni li l-vantaġġ kompetittiv relattiv tagħhom jisfa’ mnaqqas. | Te v stopnje razdeljene intenzivnosti pomoči v bistvu odražajo tehtanje Nadzornega organa med možnimi pozitivnimi učinki regionalne pomoči za naložbe na eni strani, zlasti v smislu spodbujanja kohezije s privabljanjem naložb na prikrajšana območja, in omejevanjem možnih negativnih učinkov, ki jih dodelitev takšne pomoči posameznim podjetjem lahko ima, na primer negativnih učinkov na druge gospodarske subjekte in regije, katerih relativna konkurenčna prednost je ustrezno zmanjšana, na drugi strani. |
| Proġett kbir ta’ investiment huwa proġett inizjali bi spiża eliġibbli li tkun ’il fuq minn EUR 50 miljun [4]. | Velik naložbeni projekt je začetna naložba z upravičenimi odhodki v višini več kot 50 milijonov EUR [4]. |
| Proġetti kbar ta’ investiment huma affettwati anqas mill-iżvantaġġi speċifiċi li jikkaratterizzaw inħawi żvantaġġati minn proġetti ta’ investiment ta’ skala iżgħar. | Razvojni problemi, značilni za prikrajšana območja, manj vplivajo na velike naložbene projekte kot na naložbene projekte manjšega obsega. |
| Hemm iżjed riskju li l-kummerċ se jiġi affettwat minn dawn il-proġetti u għalhekk ikun hemm riskju ta’ effett ta’ distorsjoni aktar b’saħħtitha fil-konfront ta’ kompetituri f’reġjuni oħra. | Obstaja povečana nevarnost, da bodo veliki naložbeni projekti vplivali na trgovino, in s tem tudi nevarnost močnejšega učinka izkrivljanja v primerjavi s konkurenti iz drugih regij. |
| Fejn jidħlu investimenti kbar hemm ir-riskju li l-ammont ta’ għajnuna jaqbeż il-minimu meħtieġ biex jikkumpensa għal żvantaġġi reġjonali u li l-għajnuna mill-Istat għal dawn il-proġetti twassal għal effetti perversi bħal għażliet ineffiċjenti ta’ lokalità, distorsjoni akbar tal-kompetizzjoni u, peress li l-għajnuna tirrappreżenta trasferiment għali mingħand dawk li jħallsu t-taxxa favur dawk li jirċievu l-għajnuna, ikun hemm telf nett ta’ benefiċċji soċjali, jiġifieri, l-ispiża tal-għajnuna teċċedi l-benefiċċji lill-konsumaturi u produtturi. | V zvezi s temi projekti obstaja tudi nevarnost, da znesek pomoči presega najmanjšo vrednost, ki je potrebna za izravnavo regionalne prikrajšanosti, in nevarnost, da bi državna pomoč za te projekte povzročila nasprotne učinke, kot so neučinkovita izbira lokacije, večje izkrivljanje konkurence in, ker je pomoč drag transfer od davkoplačevalcev do prejemnikov pomoči, neto izgube blaginje, tj. presežek stroškov pomoči nad koristmi potrošnikov in proizvajalcev. |
| Il-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali jipprevedu wkoll regoli speċifiċi għal għajnuna reġjonali għal proġetti kbar ta’ investiment [5]. | Smernice o državni regionalni pomoči predvidevajo posebna pravila o regionalni pomoči za velike naložbene projekte [5]. |
| Il-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali jipprovdu għal tnaqqis awtomatiku u progressiv fl-iskala tal-limiti massimi tal-għajnuna reġjonali għal dawn il-proġetti kbar ta’ investiment bil-għan li jiġu limitati d-distorsjonijiet tal-kompetizzjoni għal livell li ġeneralment jista’ jitqies li huwa kkumpensat mill-benefiċċji tagħhom f’termini tal-iżvilupp tar-reġjuni kkonċernati [6]. | Smernice o državni regionalni pomoči zagotavljajo samodejno in postopno znižanje zgornjih mej regionalne pomoči za te velike naložbene projekte, da se omeji izkrivljanje konkurence na raven, za katero se lahko na splošno pričakuje, da jo bodo izravnale njihove koristi za razvoj zadevnih regij [6]. |
| Barra minn hekk, l-Istati tal-EFTA għandhom jinnotifikaw fuq bażi individwali kwalunkwe għajnuna għal proġetti ta’ investiment jekk l-għajnuna proposta tkun aktar mill-ammont massimu permissibbli li investiment b’nefqa eliġibbli ta’ € 100 miljun jista’ jirċievi skont ir-regoli applikabbli (limitu tan-notifika) [7]. | Poleg tega morajo države Efte posamično priglasiti vsako pomoč za naložbene projekte, če je načrtovana pomoč višja kot najvišji dovoljeni znesek pomoči, ki jo lahko prejme naložba z upravičenimi odhodki v višini 100 milijonov EUR v skladu z veljavnimi pravili (pragovi za priglasitev) [7]. |
| Għal dawn il-każi nnotifikati, il-Kummissjoni tivverifika b’mod partikolari l-intensitajiet tal-għajnuna, il-kompatibbiltà mal-kriterji ġenerali tal-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali u jekk l-investiment innotifikat jirrappreżentax żieda maġġuri fil-kapaċitajiet ta’ produzzjoni filwaqt li fl-istess ħin tindirizza suq li l-prestazzjoni tiegħu tkun inqas mil-livell standard jew li saħansitra jkun sejjer lura, jew huwiex ta’ benefiċċju għal kumpaniji li għandhom sehem fis-suq ogħla. | Za te priglašene primere Nadzorni organ preverja zlasti intenzivnosti pomoči, združljivost s splošnimi merili smernic o državni regionalni pomoči in, ali priglašena naložba predstavlja občutno povečanje zmogljivosti proizvodnje, medtem ko se hkrati odziva na slabo delujoč ali celo nazadujoč trg ali pomaga podjetjem z visokimi tržnimi deleži. |
| Miżuri ta’ għajnuna reġjonali soġġetti għal valutazzjoni fil-fond | Ukrepi regionalne pomoči, ki se podrobno ocenjujejo |
| Minkejja t-tnaqqisawtomatiku fl-iskala tal-limiti massimi tagħhom, ċerti ammonti mdaqqsa ta’ għajnuniet reġjonali għal proġetti kbar ta’ investiment xorta jista’ jibqa’ jkollhom effetti sinifikanti fuq il-kummerċ, u jistgħu jwasslu għal distorsjonijiet sostanzjali tal-kompetizzjoni. | Kljub samodejnemu zniževanju bi lahko nekateri visoki zneski regionalne pomoči za velike naložbene projekte še vedno pomembno vplivali na trgovino in povzročili bistveno izkrivljanje konkurence. |
| Għal din ir-raġuni, kienet qabel il-politika tal-Kummissjoni li ma tawtorizzax għajnuna għal proġetti kbar ta’ investiment ’il fuq mil-limiti li ġejjin [8]: | Zato je bila prejšnja politika Nadzornega organa, da ne odobri pomoči za velike naložbene projekte nad naslednjimi pragovi [8]: |
| il-benefiċjarju tal-għajnuna jkun jirrappreżenta aktar minn 25 % mill-bejgħ tal-prodott(i) kkonċernat(i) fis-suq/swieq ikkonċernat(i), jew | upravičenec do pomoči je odgovoren za več kot 25 % prodaje zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) na zadevnem(-ih) trgu(-ih) ali |
| il-kapaċità tal-produzzjoni maħluqa mill-proġett taqbeż il-5 % tas-suq, filwaqt li r-rata ta’ tkabbir tas-suq ikkonċernat tkun aktar baxxa mir-rata ta’ tkabbir tal-PGD taż-ŻEE. | zmogljivost proizvodnje, ki jo je ustvaril projekt, je večja od 5 % trga, medtem ko je stopnja rasti zadevnega trga pod stopnjo rasti BDP Evropskega gospodarskega prostora. |
| Madankollu, skont l-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali attwali, il-Kummissjoni għażlet approċċ aktar individwalizzat, li jippermetti li jiġu kkunsidrati l-benefiċċji ta’ koeżjoni u oħrajn li jistgħu jissarrfu minn proġetti bħal dawn, bl-aktar mod konkret possibbli. | Z veljavnimi smernicami o državni regionalni pomoči pa je Nadzorni organ izbral bolj individualiziran pristop, ki omogoča čim konkretnejše upoštevanje kohezije in drugih koristi, ki se lahko dosežejo s takšnimi projekti. |
| Kwalunkwe tali benefiċċju għandu, madankollu, jiġi evalwat fid-dawl tal-effetti negattivi li x’aktarx ikun hemm fuq il-kummerċ u l-kompetizzjoni, li għandhom ukoll jiġu identifikati bl-aktar mod konkret possibbli. | Takšne koristi pa je treba tehtati z verjetnimi negativnimi učinki na trgovino in konkurenco, ki jih je prav tako treba določiti čim konkretneje. |
| Għalhekk, paragrafu 57 tal-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali jipprevedi li l-Awtorità twettaq proċedura formali ta’ investigazzjoni skont l-Artikolu 1(2) tat-Trattat li jistabbilixxi l-Komunità Ewropea għal każijiet li jkunu ’l fuq mil-limitu tan-notifika u li jilħqu waħda jew iż-żewġ kundizzjonijiet tal-paragrafu 57(a) u (b) tar-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali (il-limiti tal-valutazzjoni fil-fond li huma l-istess bħal-limiti deskritti fil-paragrafu 6 ta’ dan il-kapitolu). | Zato odstavek 57 Smernic o državni regionalni pomoči določa, da bo Nadzorni organ izvedel formalni postopek preiskave v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču za primere nad pragovi za priglasitev, kadar je izpolnjen eden ali oba pogoja iz odstavka 57(a) in (b) Smernic o državni regionalni pomoči (pragovi podrobne ocene, ki so enaki pragovom iz odstavka 6). |
| F’dawn il-każi, l-obbjettiv tal-investigazzjoni formali huwa li titwettaq verifika ddettaljata dwar “jekk l-għajnuna hijiex meħtieġa biex tipprovdi effett ta’ inċentiv għall-investiment u jekk il-benefiċċji tal-miżura tal-għajnuna jissuperawx id-distorsjoni tal-kompetizzjoni u l-effett fuq il-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti” [9]. | V teh primerih je cilj formalne preiskave natančno preveriti, „ali je pomoč potrebna za zagotavljanje spodbujevalnega učinka za naložbe in ali koristi ukrepa pomoči presegajo izhajajoče izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med pogodbenicami“ [9]. |
| Fin-nota tal-qiegħ 55 tal-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali, l-Awtorità ħabbret l-intenzjoni tagħha li tfassal gwida ulterjuri għall-kriterji li se tkun qed tikkunsidra matul din il-valutazzjoni. | V opombi 55 Smernic o državni regionalni pomoči je Nadzorni organ napovedal, da „lahko pripravi dodatne smernice za merila, ki jih bo med tem ocenjevanjem upošteval“. |
| Hawn taħt, l-Awtorità tippreżenta gwida għat-tip ta’ informazzjoni li jista’ jkollha bżonn u l-metodoloġija li tkun trid timxi magħha fir-rigward ta’ miżuri soġġetti għal valutazzjoni ddettaljata. | V nadaljevanju Nadzorni organ predstavlja smernice glede vrste informacij, ki jih lahko zahteva, in metodologije, ki jo bo upošteval pri ukrepih, ki se podrobno ocenjujejo. |
| B’konformità mal-Pjan ta’ Azzjoni tal-Kummissjoni Ewropea dwar l-Għajnuna mill-Istat [10], l-Awtorità se twettaq evalwazzjoni globali tal-għajnuna bbażata fuq bilanċ tal-effetti pożittivi u negattivi tagħha sabiex jiġi ddeterminat jekk, f’sens ġenerali, il-miżura ta’ għajnuna tistax tiġi approvata. | V skladu z akcijskim načrtom državnih pomoči Evropske komisije [10]bo Nadzorni organ na podlagi ravnovesja med pozitivnimi in negativnimi učinki izvedel splošno oceno pomoči, da se odloči, ali se lahko ukrep pomoči kot celota odobri. |
| Il-valutazzjoni ddettaljata għandha tkun proporzjonali għad-distorsjonijiet potenzjali li jistgħu jinħolqu mill-għajnuna. | Podrobna ocena mora biti sorazmerna z možnim izkrivljanjem, ki ga lahko pomoč ustvari. |
| Dan ifisser li l-iskop tal-analiżi se jiddependi min-natura tal-każ. | To pomeni, da bo obseg analize odvisen od narave primera. |
| Għaldaqstant, in-natura u l-livell tal-evidenza meħtieġa se jiddependu wkoll mill-karatteristiċi ta’ kull każ individwali. | Zato bosta tudi narava in stopnja potrebnih dokazov odvisna od značilnosti posameznega primera. |
| Barra minn hekk, filwaqt li tirrispetta d-dispożizzjonijiet li jirregolaw il-komportament tal-proċedura formali ta’ investigazzjoni kif stabbiliti fl-Artikoli 6 u 7 tal-Parti II tal-Protokoll 3 tal-Ftehim tas-Sorveljanza u l-Qorti, dwar il-Funzjonalitajiet u setgħat tal-Awtorità tas-Sorveljanza tal-EFTA fil-qasam tal-għajnuna mill-Istat, l-Awtorità tista’, inter alia, titlob lill-Istat tal-EFTA jipprovdi studji indipendenti biex tiġi kkonfermata l-informazzjoni li jkun fiha n-notifika, jew tfittex kontribut minn operaturi ekonomiċi oħra attivi fis-swieq rilevanti jew mingħand esperti dwar l-iżvilupp reġjonali. | Nadzorni organ lahko ob upoštevanju določb, ki urejajo formalno preiskavo iz členov 6 in 7 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču o nalogah in pooblastilih Nadzornega organa Efte na področju državne pomoči, med drugim od držav Efte zahteva, da zagotovijo neodvisne študije za potrditev informacij iz priglasitve ali mnenja drugih gospodarskih subjektov, ki so dejavni na upoštevnih trgih, ali strokovnjakov na področju regionalnega razvoja. |
| Barra minn hekk, jintlaqgħu osservazzjonijiet minn partijiet interessati waqt li jkunu għaddejjin proċeduri formali ta’ investigazzjoni individwali. | Poleg tega so med formalnimi preiskavami zaželena mnenja zainteresiranih strani. |
| L-Awtorità se tidentifika l-problemi ewlenin li dwarhom tkun qed tfittex kontribut fil-fażi tal-ftuħ tal-proċedura. | Nadzorni organ bo ob začetku preiskave opredelil ključna vprašanja, v zvezi s katerimi želi mnenja. |
| Il-kapitolu attwali huwa intiż biex jiżgura t-trasparenza u l-prevedibbiltà tal-proċess għat-teħid tad-deċiżjonijiet tal-Awtorità, u t-trattament ugwali tal-Istati tal-EFTA. | To poglavje je namenjeno zagotavljanju preglednosti in predvidljivosti postopka odločanja Nadzornega organa ter enakega obravnavanja držav Efte. |
| L-Awtorità tirriżerva l-possibbiltà li temenda u teżamina mill-ġdid dawn il-linji gwida fid-dawl tal-esperjenza tal-każ. | Nadzorni organ si pridržuje možnost, da spremeni in pregleda te smernice glede na izkušnje pri posameznih primerih. |
| L-għan tal-għajnuna | Cilj pomoči |
| L-għajnuna reġjonali għandha obbjettiv ta’ interess komuni li jirrifletti kunsiderazzjonijiet ta’ ekwita’, jiġifieri li ssaħħaħ il-koeżjoni ekonomika billi tgħin biex titnaqqas id-differenza bejn il-livelli ta’ żvilupp fid-diversi reġjuni taż-ŻEE. | Regionalna pomoč ima cilj skupnega interesa, ki odraža razmisleke o enakosti, in sicer spodbuditi gospodarsko kohezijo s prispevanjem k zmanjšanju razlik med stopnjami razvoja različnih regij EGP. |
| Fir-rigward ta’ dawk il-proġetti kbar ta’ investiment li jissodisfaw il-limiti ta’ valutazzjoni fil-fond, l-Istat tal-EFTA se jintalab biex juri li l-għajnuna se tindirizza l-obbjettiv ta’ ekwità kkonċernat. | Za tiste velike naložbene projekte, ki dosegajo pragove podrobne ocene, bodo morale države Efte dokazati, da bo pomoč usmerjena k zadevnemu cilju enakosti. |
| Għalhekk, l-Istat tal-EFTA se jkun irid jikkonvalida l-kontribuzzjoni tal-proġett ta’ investiment għall-iżvilupp tar-reġjun ikkonċernat. | Država Efte bo zato morala dokazati prispevek naložbenega projekta k razvoju zadevne regije. |
| Filwaqt li l-għan primarju tal-għajnuna reġjonali huwa li tinkoraġġixxi interessi ta’ ekwità bħala koeżjoni ekonomika, l-għajnuna reġjonali tista’ wkoll tindirizza problemi mqanqla minn falliment tas-suq. | Medtem ko je glavni cilj regionalne pomoči podpirati pomembnost enakosti kot gospodarske kohezije, lahko rešuje tudi vprašanja tržne pomanjkljivosti. |
| L-iżvantaġġi reġjonali jistgħu jkunu marbuta ma’ fallimenti tas-swieq bħal informazzjoni mhux preċiża, problemi ta’ koordinazzjoni, diffikultajiet għall-benefiċjarju ta’ investimenti adegwati f’beni pubbliċi jew esternalitajiet minn investimenti. | Regionalni razvojni problemi so lahko povezani s tržnimi pomanjkljivostmi, kot so nepopolne informacije, problemi v zvezi z usklajevanjem, težave upravičenca pri dodelitvi naložb v javne dobrine ali zunanji učinki naložb. |
| Meta, barra milli tindirizza għanijiet ta’ ekwità, l-għajnuna reġjonali tindirizza wkoll interessi ta’ effiċjenza, l-effett pożittiv globali tal-għajnuna jitqies ikbar. | Kadar poleg ciljev enakosti regionalna pomoč obravnava tudi težave učinkovitosti, bo celoten pozitiven učinek pomoči večji. |
| L-għadd ta’ impjiegi diretti maħluqa bis-saħħa tal-investiment huwa indikatur importanti tal-kontribuzzjonigħall-iżvilupp reġjonali. | Še več novih delovnih mest je lahko ustvarjenih v okviru lokalne mreže (pod)dobaviteljev, pri čemer se omogoča boljša vključitev naložb v zadevno regijo in zagotavljajo večji učinki prelivanja. |
| Il-kwalità tal-impjiegi maħluqa u l-livell ta’ ħiliet meħtieġa għandhom jiġu kkunsidrati wkoll. | Zato bo treba upoštevati tudi število posredno ustvarjenih delovnih mest. |
| Jista’ jinħoloq saħansitra għadd akbar ta’ impjiegi ġodda fin-netwerk tas-(sub-) fornituri lokali, u dan jgħin biex jiġi integrat aħjar l-investiment fir-reġjun ikkonċernat u biex jiġu żgurati effetti ta’ tixrid fuq medda usa’. | Zavezanost upravičenca, da se vključi v razširjene dejavnosti usposabljanja za izboljšanje (splošnega in posebnega) znanja njegove delovne sile, se bo upoštevala kot dejavnik, ki prispeva k regionalnemu razvoju. |
| Għalhekk, l-għadd ta’ impjiegi indiretti maħluqa għandhom jiġu kkunsidrati wkoll. | Poudarek bo tudi na usposabljanju, ki izboljšuje znanje in zaposljivost delavcev zunaj podjetja. |
| Għandu jiġi enfasizzat ukoll it-taħriġ li jtejjeb l-għarfien u l-impjegabbiltà tal-ħaddiema ta’ barra l-impriża. | Povezovanje podjetij iz iste gospodarske panoge posameznim obratom omogoča večjo specializacijo, kar povzroča večjo učinkovitost. |
