| Source | Target | | Ara Taqsima 4.3 tal-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali. | Glej razdelek 4.3 Smernic o državni regionalni pomoči. |
| Ara l-paragrafu 56 tal-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali. | Glej odstavek 56 Smernic o državni regionalni pomoči. |
| Ara l-punt 26 A.3(4) tal-Kapitolu 26 A tal-qafas Multisettorali tal-Awttorità fuq għajnuna reġjonali għal proġetti kbar ta’ investiment li jikkorispondu mal-qafas Multisettorali tal-Kummissjoni Ewropea dwar għajnuna reġjonali għal proġetti kbar ta’ investiment (ĠU C 70, 19.3.2002, p. 8, kif emendat fil-ĠU C 263, 1.11.2003, p. 3). | Glej točko 26A.3(4) Večsektorskega okvira o regionalni pomoči za velike investicijske projekte, ki se ujema z Večsektorskim okvirom o regionalni pomoči za velike investicijske projekte Evropske komisije (UL C 70, 19.3.2002, str. 8, kakor je bil spremenjen v UL C 263, 1.11.2003, str. 3). |
| Ara Taqsima 57 tal-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali. | Glej odstavek 57 Smernic o državni regionalni pomoči. |
| Ara l-paragrafi 11 u 20 tal-Pjan ta’ Azzjoni dwar l-Għajnuna mill-Istat (COM(2005) 107 finali). | Glej odstavka 11 in 20 akcijskega načrta državnih pomoči (COM(2005) 107 konč.). |
| Ara Taqsima 30 tal-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali. | Glej odstavek 30 Smernic o državni regionalni pomoči. |
| Investimenti bħal dawn jistgħu joħolqu kundizzjonijiet li jippermettu investimenti ulterjuri li kapaċi jfendu mingħajr għajnuna addizzjonali | Takšne naložbe lahko ustvarijo razmere, v katerih so možne nadaljnje naložbe, ki lahko preživijo brez dodatne pomoči. |
| Meta d-dubji dwar id-definizzjoni xierqa tas-swieq rilevanti jippersistu, il-Kummissjoni tidentifika dawn id-dubji fid-deċiżjoni biex titnieda l-proċedura formali ta’ investigazzjoni skont l-Artikolu 1(2) tal-Parti I tal-Protokoll 3. | Če še vedno obstajajo pomisleki v zvezi z ustrezno opredelitvijo upoštevnega trga, jih bo Nadzorni organ navedel v sklepu za začetek formalnega postopka preiskave v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3. |
| Il-poter fis-suq hu l-poter meħtieġ biex jiġu influwenzati l-prezzijiet tas-suq, il-prodott finali, il-varjetà u l-kwalità tal-oġġetti u s-servizzi, jew parametri oħra ta’ kompetizzjoni fis-suq għal perjodu ta’ żmien sinifikanti. | Tržna moč je moč, ki daljše časovno obdobje vpliva na tržne cene, donos, raznolikost ter kakovost blaga in storitev ali druge parametre konkurence na trgu. |
| Għal dan il-fini, l-Awtorità tista’ tikkunsidra l-indiċi Herfindahl-Hirschman (HHI). | V ta namen lahko Nadzorni organ upošteva Herfindahl-Hirschmanov indeks. |
| Dan l-indiċi jipprovdi analiżi bażika tal-istruttura tas-suq. | Ta indeks omogoča osnovno analizo tržne strukture. |
| F’suq li fih ikun hemm ftit parteċipanti fejn għadd minnhom ikollhom sehem fis-suq relattivament kbir, sehem fis-suq kbir min-naħa tal-benefiċjarju jista’ jkun inqas ta’ tħassib għall-kompetizzjoni. | Na trgu z majhnim številom udeležencev, pri čemer ima nekaj od njih sorazmerno velik tržni delež, bi velik tržni delež upravičenca do pomoči manj ogrožal konkurenco. |
| Dawn l-ostakli għad-dħul jinkludu ostakli legali (b’mod partikolari d-drittijiet tal-proprjetà intellettwali), ekonomiji ta’ skala u portata, ostakli għall-aċċess għan-netwerks u infrastruttura. | Te ovire za vstop na trg vključujejo pravne ovire (zlasti pravice intelektualne lastnine), ekonomijo obsega in dosega, ovire pri dostopu do omrežij in infrastrukture. |
| Meta l-għajnuna tikkonċerna suq fejn il-beneficjarju tal-għajnuna jkun diġà stabbilit, l-ostakli possibbli għadd-ħul jistgħu jintensifikaw il-poter potenzjali fis-suq f’idejn il-benefiċjarju tal-għajnuna bir-riżultat li jiġu intensifikati wkoll l-effetti negattivi possibbli ta’ dak il-poter fis-suq. | Kadar pomoč zadeva trg, na katerem je upravičenec do pomoči uveljavljen, je lahko možna tržna moč, ki jo ima upravičenec do pomoči, zaradi morebitnih ovir za vstop slabša, pri čemer se okrepijo tudi negativni učinki navedene tržne moči. |
| Fejn hemm xerrajja f’saħħithom fis-suq, huwa anqas probabbli li benefiċjarju tal-għajnuna jista’ jżid il-prezzijiet vis-à-vis dawn ix-xerrejja f’saħħithom. | Če so na trgu prisotni močni kupci, jezvišanje cen upravičenca do pomoči manj verjetno. |
| F’dan il-kuntest, suq jitqies li l-prestazzjoni tiegħu tkun inqas mil-livell standard jekk ir-rata medja annwali ta’ tkabbir tiegħu matul il-perjodu ta’ referenza ma taqbiżx ir-rata ta’ tkabbir tal-PGD taż-ŻEE. | V tem smislu se šteje, da je trg „slabo delujoč“, če njegova povprečna letna stopnja rasti v referenčnem obdobju ne preseže stopnje rasti BDP v EGP. |
| B’mod partikolari, attività addizzjonali jew standard tal-livell tal-għajxien miżjud fir-reġjun megħjun jista’ jżid id-domanda għal prodotti u servizzi li joriġinaw minn partijiet oħra taż-ŻEE. | Dodatna poslovna dejavnost oziroma višji življenjski standard na območju, ki prejema pomoč, lahko povečata povpraševanje po proizvodih in storitvah iz drugih delov EGP. |
| Speċjalment jekk joperaw fi swieq lokali fir-reġjun | Zlasti, če so dejavni na lokalnih trgih v regiji. |
| Meta għajnuna tingħata fuq il-bażi ta’ skema ta’ għajnuna reġjonali eżistenti, għandu madankollu jiġi nnutat li l-Istat tal-EFTA jibqagħlu l-possibbiltà li jagħti din l-għajnuna sal-livell li jikkorrispondi mal-ammont massimu permissibbli li investiment b’nefqa eliġibbli ta’ EUR 100 miljun jista’ jirċievi skont ir-regoli applikabbli. | Vendar je treba upoštevati, da če je pomoč dodeljena na podlagi obstoječe sheme regionalne pomoči, država Efte ohrani možnost dodelitve take pomoči do stopnje, ki ustreza najvišjemu dovoljenemu znesku, ki ga lahko v skladu z veljavnimi pravili prejme naložba z upravičenimi odhodki v višini 100 milijonov EUR. |
| Il-paragrafu 2 tal-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali jistabbilixxi li: “Bl-indirizzar tal-iżvantaġġi tar-reġjuni żvantaġġjati, l-għajnuna reġjonali nazzjonali tippromwovi l-koeżjoni ekonomika, soċjali u territorjali tal-Istati tal-EFTA u taż-ŻEE fit-totalità tagħha”. | Odstavek 2 Smernic o državni regionalni pomoči določa, da „Z obravnavanjem razvojnih problemov v prikrajšanih regijah nacionalna regionalna pomoč spodbuja gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo držav Efte ter EGP kot celote“. |
| Il-paragrafu 3 tal-Linji gwida dwar l-Għajnuna Reġjonali jistabbilixxi li: “L-għajnuna għall-investiment reġjonali nazzjonali hija intiża sabiex tgħin l-iżvilupp tar-reġjuni l-aktar żvantaġġjati billi jiġi megħjun l-investiment u l-ħolqien tax-xogħol. Hija tippromwovi l-espansjoni u d-diversifikazzjoni tal-attivitajiet kummerċjali tal-impriżi li joperaw fir-reġjuni li huma inqas favorevoli, b’mod partikolari billi tħeġġeġ kumpaniji biex jiftħu stabbilimenti ġodda f’dawn ir-reġjuni”. | Odstavek 3 Smernic o državni regionalni pomoči določa: „Državna regionalna pomoč za naložbe je namenjena pomoči pri razvoju najbolj prikrajšanih regij s podpiranjem naložb in ustvarjanja delovnih mest. Pospešuje širitev in diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti podjetij iz manj razvitih regij, zlasti s spodbujanjem podjetij k ustanavljanju novih ustanov v teh regijah.“ |
| L-Istat Membru jeħtieġ li jipprovdi xhieda ċara li l-għajnuna għandha impatt reali fuq l-għażla tal-investiment jew l-għażla tal-lokalità. | Predložiti bo morala jasne dokaze, da pomoč učinkovito vpliva na izbiro v zvezi z naložbo ali lokacijo. |
| Huwa jrid jispeċifika liema xenarju għandu japplika. | Morala bo navesti, katera možnost se uporablja. |
| Wara li kkunsidrat il-Ftehim dwar iż-Żona Ewropea Ekonomika [2], u partikolarment l-Artikoli 61 sa 63 u l-Protokoll 26 tiegħu, | ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru [2]in zlasti členov 61 do 63 ter Protokola 26 k Sporazumu, |
| tat-3 ta’ Novembru 2010 | z dne 3. novembra 2010 |
| dwar it-tassazzjoni ta’ impriżi għall-investiment taħt l-Att dwar it-Taxxa tal-Liechtenstein | o obdavčenju investicijskih družb po lihtenštajnskem zakonu o davku |
| L-AWTORITÀ TAS-SORVELJANZA TAL-EFTA (“L-AWTORITÀ”), | NADZORNI ORGAN EFTE (V NADALJNJEM BESEDILU: NADZORNI ORGAN) JE – |
| WARA LI KKUNSIDRAT il-Ftehim dwar iż-Żona Ekonomika Ewropea (“il-Ftehim ŻEE”), b’mod partikolari l-Artikoli 61 sa 63 u l-Protokoll 26, | OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP), ter zlasti členov 61 do 63 in Protokola 26, |
| WARA LI KKUNSIDRAT il-Ftehim bejn l-Istati tal-EFTA dwar l-Istabbiliment ta’ Awtorità tas-Sorveljanza u tal-Qorti tal-Ġustizzja (“il-Ftehim dwar is-Sorveljanza u l-Qorti”), b'mod partikolari l-Artikolu 24, | OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču), in zlasti člena 24, |
| WARA LI KKUNSIDRAT il-Protokoll 3 tal-Ftehim dwar is-Sorveljanza u l-Qorti (“Protokoll 3”), b’mod partikolari l-Artikolu 1(2) tal-Parti I u l-Artikoli 4(4), 6, 7(5) u 14 tal-Parti II, | OB UPOŠTEVANJU Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3), in zlasti člena 1(2) dela I ter člena 4(4), člena 6, člena 7(5) in člena 14 dela II, |
| WARA LI KKUNSIDRAT il-verżjoni konsolidata tad-Deċiżjoni tal-Awtorità Nru 195/04/COL tal-14 ta’ Lulju 2004 dwar id-dispożizzjonijiet tal-implimentazzjoni msemmija taħt l-Artikolu 27 tal-Parti II tal-Protokoll 3 (“id-Deċiżjoni dwar id-Dispożizzjonijiet tal-Implimentazzjoni” [1], | OB UPOŠTEVANJU prečiščene različice Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 o izvedbenih določbah člena 27 dela II Protokola 3 (v nadaljnjem besedilu: Odločba o izvedbenih določbah [1], |
| WARA li sejħet lill-partijiet interessati biex jissottomettu l-kummenti tagħhom skont dawk id-dispożizzjonijiet u wara li kkunsidrat il-kummenti tagħhom, | PO POZIVU vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami, in ob upoštevanju teh pripomb, |
| Permezz tal-ittra ddatata l-14 ta’ Marzu 2007, l-Awtorità bagħtet talba għall-informazzjoni lill-awtoritajiet ta’ Liechtenstein, li fiha staqsiet dwar diversi derogi tat-taxxa għal ċerti tipi ta’ kumpaniji li apparentament huma disponibbli taħt l-Att dwar it-Taxxa tal- Liechtenstein. | Nadzorni organ je z dopisom z dne 14. marca 2007 lihtenštajnskim organom poslal zahtevo po informacijah, v kateri je spraševal o različnih davčnih odstopanjih, ki so očitno na voljo za nekatere oblike družb v skladu z lihtenštajnskim zakonom o davku. |
| Wara diversi skambji ta’ korrispondenza, permezz tal-ittra ddatata t-18 ta’ Marzu 2009, l-Awtorità informat lill-awtoritajiet tal-Liechtenstein li ddeċidiet li tibda l-proċedura stabbilita fl-Artikolu 1(2) tal-Parti I tal-Protokoll 3 fir-rigward tat-tassazzjoni tal-impriżi għall-investimenti. | Po izmenjavi različne korespondence je Nadzorni organ z dopisom z dne 18. marca 2009 obvestil lihtenštajnske organe o svoji odločitvi, da začne postopek iz člena 1(2) dela I Protokola 3 v zvezi z obdavčenjem investicijskih družb. |
| Id-Deċiżjoni tal-Awtorità Nru. 149/09/COL li tibda l-proċedura tal-investigazzjoni formali ġiet ippubblikata f’Il-Ġurnal Uffiċjali tal-Unjoni Ewropea u s-Suppliment taż-ŻEE ta’ miegħu, sejħet lill-partijiet interessati biex jissottomettu l-kummenti [2]. | Odločba Nadzornega organa št. 149/09/COL o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije in je pozvala zainteresirane strani k oddaji pripomb [2]. |
| L-Awtorità rċeviet kummenti minn partijiet interessati. | Nadzorni organ je o tej zadevi prejel pripombe zainteresiranih strani. |
| Permezz tal-ittra ddatata s-26 ta' Jannar 2010, l-Awtorità għaddiethom lill-awtoritajiet tal-Liechtenstein, li ngħataw l-opportunità li jirrispondu. | Nadzorni organ jih je z dopisom z dne 26. januarja 2010 poslal lihtenštajnskim organom in jim dal priložnost, da nanje odgovorijo. |
| Dan sar permezz tal-ittra ddatata s-17 ta’ Marzu 2010. | Ti so odgovorili z dopisom z dne 17. marca 2010. |
| DESKRIZZJONI TAL-MIŻURA INVESTIGATA. | OPIS UKREPA V PREISKAVI |
| Titolu | Naslov |
| L-investigazzjoni kienet tikkonċerna t-trattament ta’ impriżi għall-investiment taħt l-Att dwar it-Taxxa tal-Liechtenstein (“Gesetz über die Landes-und Gemeindesteuern”) [3], (“l-Att dwar it-Taxxa”) bejn l-1996 u l-2006. | Preiskava je obravnavala investicijske družbe med letoma 1996 in 2006 po lihtenštajnskem zakonu o davku („Gesetz über die Landes-und Gemeindesteuern“) [3], (v nadaljnjem besedilu: zakon o davku). |
| Definizzjoni ta’ impriżi għall-investiment | Opredelitev investicijskih družb |
| L-Att tal-Liechtenstein dwar l-Impriżi għall-Investiment tal-1996 (“Gesetz über Investmentunternehmen”) (l-“Att dwar l-Impriżi għall-Investiment”) iddefinixxa l-impriżi għall-investiment bħala: | Lihtenštajnski zakon o investicijskih družbah iz leta 1996 („Gesetz über Investmentunternehmen“) (v nadaljnjem besedilu: zakon o investicijskih družbah) je investicijske družbe opredelil na naslednji način: |
| “l-assi miġbura mill-pubbliku wara reklamar pubbliku għall-iskop ta’ investiment tal-kapital kollettiv li huma investiti u ġestiti għall-benefiċċju kollettiv tal-investituri individwali, normalment skont il-prinċipju tat-tixrid tar-riskju” [4] | „javna sredstva, zbrana na podlagi javnega oglaševanja za kolektivno kapitalsko naložbo, ki se naložijo in upravljajo za kolektivni račun posameznega vlagatelja, navadno po načelu razpršitve tveganj“ [4]. |
| Taħt il-liġi tal-Liechtenstein, impriża għall-investiment tista’ tagħżel il-forma ta’ fond fiduċjarju kollettiv, imsejjaħ fond għall-investiment (“Anlagefonds”) [5], jew tagħżel il-forma legali ta’ kumpanija għall-investiment (“Anlagegesellschaft”) [6]. | Po lihtenštajnski zakonodaji si lahko investicijska družba izbere obliko skupnega skrbniškega sklada, ki se imenuje investicijski sklad („Anlagefonds“) [5], ali pa pravno obliko investicijske družbe („Anlagegesellschaft“) [6]. |
| Fil-każ ta’ fond għall-investiment, il-ġestjoni tal-fond titwettaq minn entità separata msejħa (imsejħa bħala d-“direzzjoni tal-fond”) [7]. | Investicijski sklad upravlja ločen subjekt (t. i. uprava investicijskega sklada) [7]. |
| Fil-każ ta’ kumpanija għall-investiment, il-ġestjoni titwettaq mill-kumpanija tal-investiment innifisha. | Investicijska družba za upravljanje poskrbi sama. |
| B’differenza minn fond għall-investiment, għaldaqstant, il-kumpanija għall-investiment tikkostitwixxi entità waħda. | Investicijska družba je torej v nasprotju z investicijskim skladom en subjekt. |
| Fiż-żewġ każijiet, l-entitajiet li jwettqu funzjonijiet tal-ġestjoni jwettqu attivitajiet ekonomiċi billi jipprovdu servizzi bi ħlas. | V obeh primerih subjekta, ki imata upravljavsko funkcijo, izvajata gospodarske dejavnosti, saj opravljata storitve v zameno za plačilo. |
| Irrispettivament mill-forma organizzattiva, l-assi ġestiti f'isem l-investituri għandhom ikunu differenzjati mill-assi proprji tal-kumpanija tal-ġestjoni. | Ne glede na organizacijsko obliko je treba sredstva, ki se upravljajo v imenu vlagateljev, razlikovati od lastnih sredstev družbe za upravljanje. |
| B’kumpens għal servizzi ta’ ġestjoni, kumpanija tal-ġestjoni titħallas tariffa tal-ġestjoni li ssir parti mill-assi proprji tagħha. | Družba za upravljanje v zameno za upravljavske storitve dobi upravljavsko provizijo, ki postane del lastnih sredstev. |
| Barra minn hekk, jistgħu jiġu imposti tariffi fuq il-prestazzjoni jew tariffi oħrajn [8]li jkunu wkoll jiffurmaw parti mill-assi proprji ta’ kumpanija tal-ġestjoni. | Poleg tega se lahko zaračuna provizija za uspešnost ali druge provizije [8], ki tudi postanejo del lastnih sredstev družbe za upravljanje. |
| DISPOŻIZZJONIJIET TAT-TAXXA APPLIKABBLI GĦAL IMPRIŻI GĦALL-INVESTIMENT FIL-LIECHTENSTEIN | DAVČNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA INVESTICIJSKE DRUŽBE V LIHTENŠTAJNU |
| Tassazzjoni korporattiva fil-Liechtenstein | Obdavčevanje podjetij v Lihtenštajnu |
| Taxxa fuq id-dħul u taxxa fuq il-kapital | Obdavčevanje dohodka in kapitala |
| It-Taqsimiet 73 sa 81 fil-Parti 4, fit-titolu A, “Taxxi tal-Kumpanija” (“Die Gesellschaftssteuern”) tal-Att dwar it-Taxxa jipprovdu għal żewġ forom ta’ tassazzjoni korporattiva [9]: Taxxa fuq id-dħul tan-negozju (“Ertragssteuer”), li skont it-taqsima 77 tal-Att dwar it-Taxxa tiġi kkalkulata fuq id-dħul bi tnaqqis tal-infiq eliġibbli (inklużi write-offs). | Členi 73 do 81 naslova A, del 4, „Obdavčevanje podjetij“ („Die Gesellschaftssteuern“), zakona o davku določa dve obliki obdavčevanja podjetij [9]: Davek od dohodkov pravnih oseb („Ertragssteuer“), ki se v skladu s členom 77 zakona o davku izračuna tako, da se od dohodkov odštejejo upravičeni odhodki (vključno z amortizacijo). |
| Ir-rata tat-taxxa fuq id-dħul tiddependi fuq il-proporzjon tad-dħul nett ma’ kapital taxxabbli u tvarja bejn 7,5 % and 15 % [10]. | Stopnja davka od dohodkov je odvisna od razmerja med neto dohodkom in obdavčljivim kapitalom in lahko znaša od 7,5 % do 15 % [10]. |
| Din ir-rata tista’ tiġi miżjuda b’1 sa 5 punti perċentwali skont il-proporzjon bejn id-dividendi u l-kapital taxxabbli. | Ta stopnja se lahko poviša za 1 do 5 odstotnih točk, odvisno od razmerja med dividendami in obdavčljivim kapitalom. |
| It-taxxa fuq id-dħul massima għaldaqstant hi 20 %. | Davek od dohodkov lahko torej znaša največ 20 %. |
| Taxxa fuq il-kapital (“Kapitalsteuer”), li skont it-taqsima 76 tal-Att dwar it-Taxxa hi imposta fuq il-kapital azzjonarju mħallas, ishma konġunti, kapital azzjonarju, u kapital inizjali kif ukoll ir-riżervi ta’ kumpanija li jikkostitwixxu ekwità tal-kumpanija. | Davek na kapital („Kapitalsteuer“) se po členu 76 določi glede na izplačani delniški kapital, skupni kapital delniške družbe, delniški kapital in začetni kapital ter kapitalske rezerve družbe, ki sestavljajo kapital družbe. |
