| Source | Target | | It-taxxi huma evalwati fl-aħħar tas-sena finanzjarja ta' kumpanija (ġeneralment fil-31 ta' Diċembru). | Davki se določijo ob koncu finančnega leta družbe (praviloma 31. decembra). |
| Ir-rata hi 2 ‰ (0,2 %). | Trenutno znaša stopnja 2 ‰ (0,2 %). |
| Skont it-Taqsima 73 tal-Att dwar it-Taxxa, persuni legali li joperaw negozji kummerċjali fil-Liechtenstein iħallsu kemm taxxa fuq id-dħul kif ukoll taxxa fuq il-kapital. | V skladu s členom 73 zakona o davku pravne osebe, ki opravljajo komercialne dejavnosti v Lihtenštajnu plačujejo davek od dohodka in davek na kapital. |
| L-istess japplika għal kumpaniji barranin li joperaw fergħa fil-Liechtenstein. | Enako velja za tuje družbe s podružnico v Lihtenštajnu. |
| Taxxa ċedulari | davek na obresti od kuponskih obveznic |
| Parti 5 tal-Att dwar it-Taxxa tipprovdi għal taxxa ċedulari. | Del 5 zakona o davku določa davek na obresti od kuponskih obveznic. |
| Skont it-taqsima 88(a)(1) tal-Att dwar it-Taxxa, il-Liechtenstein timponi taxxa fuq iċ-ċedoli tat-titoli (jew id-dokumenti ekwivalenti għal titoli) maħruġa minn “ċittadin”. | V skladu s členom 88a(1) zakona o davku Lihtenštajn davek na obresti od kuponskih obveznic obračuna na kuponskih obveznicah (ali dokumentih, enakih obveznicam), ki jih izda „nacionalna družba“. |
| Din in-nozzjoni tinkludi kwalunkwe persuna li għandha post ta’ residenza, domiċilju jew sede statutorja fil-Liechtenstein. | Ta pojem zajema vse, ki imajo svoje stalno prebivališče, domicil ali statutarni sedež v Lihtenštajnu. |
| Tkopri wkoll impriżi li huma rreġistrati fuq ir-reġistru pubbliku tal-Liechtenstein. | Vključuje tudi družbe, registrirane v javnem registru Lihtenštajna. |
| It-taxxa ċedulari tapplika għal kumpaniji li l-kapital tagħhom hu maqsum f’ishma, pereżempju, kumpaniji limitati bl-ishma u kumpaniji b’responsabbiltà limitata [11]. | Davek na obresti od kuponskih obveznic morajo plačati družbe, katerih kapital je razdeljen na deleže, na primer delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo [11]. |
| Tiġi imposta bir-rata ta’ 4 % fuq kwalunkwe distribuzzjoni ta’ dividendi jew ishma tal-profitti (inklużi distribuzzjonijiet fil-forma ta’ ishma). | Obračuna se po 4-odstotni stopnji od razdeljenih dividend ali deleža dobička (vključno z izplačili v obliki delnic). |
| It-tassazzjoni ta’ impriżi għall-investiment bejn l-1996 u l-2006 | Obdavčenje investicijskih družb med 1996 in 2006 |
| It-tassazzjoni tal-assi ġestiti f’isem l-investituri | Obdavčenje sredstev, ki se upravljajo v imenu vlagateljev |
| Mill-1996, bl-introduzzjoni tat-Taqsima 84(5) tal-Att dwar it-Taxxa, l-assi ġestiti minn impriżi għall-investiment ġew intaxxati bl-istess mod bħal kumpaniji domiċiljarji (“Sitzgesellschaften”) [12]. | Od leta 1996 so bila z uvedbo člena 84(5) zakona o davku sredstva, ki jih upravljajo investicijske družbe, obdavčena enako kot domače družbe, ki večinoma poslujejo v tujini („Sitzgesellschaften“) [12]. |
| Peress li l-kumpaniji domiċiljarjii ma kinux iħallsu taxxa fuq id-dħul, l-assi ġestiti minn impriżi għall-investiment ukoll ma kinux soġġetti għal taxxa fuq id-dħul. | Ker domače družbe, ki večinoma poslujejo v tujini, niso plačevale davka od dohodkov, niso plačevala davka od dohodkov tudi od sredstev, ki so jih upravljale. |
| Skont it-taqsima 84(1) tal-Att dwar it-Taxxa, ġiet applikata biss taxxa fuq il-kapital imnaqqsa ta’ 1 ‰ (minflok 2 ‰) [13]. | Po členu 84(1) zakona o davku se je uporabljala zmanjšana stopnja davka na kapital v višini 1 ‰ (namesto 2 ‰) [13]. |
| Din ir-rata kompliet ġiet imnaqqsa għal 0,4 ‰ għall-kapital ta’ impriżi għall-investiment li jaqbżu ż-2 miljun CHF f'konformità mat-Taqsima 85(2) tal-Att dwar it-Taxxa [14]. | Stopnja se je nadalje zmanjšala na 0,4 ‰ za kapital investicijskih družb, ki presega 2 milijona CHF v skladu s členom 85(2) zakona o davku [14]. |
| It-tassazzjoni tal-aspett tal-ġestjoni tal-fondi tal-investiment | Obdavčenje upravljavskega dela investicijskih skladov |
| Bħal kull kumpanija oħra li topera fil-Liechtenstein, id-direzzjoni ta’ fond għall-investiment (l-aspett tal-ġestjoni tal-fond) kienet kompletament responsabbli għall-ħlas tad-dħul, taxxa fuq il-kapital kif ukoll taxxa ċedulari fuq id-dħul u l-kapital proprji tagħha. | Kot vse druge družbe, ki poslujejo v Lihtenštajnu, je morala uprava investicijskega sklada (upravljavski del sklada) v celoti plačati davek od dohodkov in davek na kapital ter davek na obresti od kuponskih obveznic v zvezi z lastnim dohodkom in kapitalom. |
| Id-direzzjoni tal-fond kienet ġiet intaxxata b’mod sħiħ ukoll qabel l-1996 skont it-Taqsima 84(2) tal-Att dwar it-Taxxa tal-1961. | Uprava sklada je bila prav tako v celoti obdavčena pred letom 1996 v skladu s členom 84(2) zakona o davku iz leta 1961. |
| It-tassazzjoni tal-aspett tal-ġestjoni ta’ kumpaniji għall-investiment | Obdavčenje upravljavskega dela investicijskih družb |
| Fil-każ ta’ kumpaniji għall-investiment, madankollu, ma saret l-ebda distinzjoni għal skopijiet fiskali bejn l-assi proprji tal-kumpanija tal-ġestjoni u l-assi ġestiti. | Pri obdavčevanju investicijskih družb ni bilo razlikovanja med lastnimi sredstvi upravljavskega podjetja in upravljanimi sredstvi. |
| L-assi proprji tal-kumpaniji għall-investiment kienu għaldaqstant soġġetti wkoll għar-regoli li japplikaw għal kumpaniji domiċiljarjii, skont it-Taqsima 84(2) tal-Att dwar it-Taxxa. | Za lastna sredstva investicijskih družb so zato veljala tudi pravila, ki so se uporabljala za domače družbe v skladu s členom 84(2) zakona o davku. To je pomenilo, da tako za dejavnosti upravljanja kot za upravljana sredstva ni bil zaračunan davek od dohodka. |
| Dan kien ifisser li l-ebda taxxa fuq id-dħul ma kienet ġiet imposta fuq l-attivitajiet tal-ġestjoni jew fuq l-assi ġestiti; it-taxxa fuq il-kapital kienet pagabbli bir-rata ta' 1 ‰ minflok bir-rata ta’ 2 ‰ (u titnaqqas iżjed għal kwalunkwe kapital li jeċċedi CHF 2 miljuni skont it-Taqsima 85(2) tal-Att dwar it-Taxxa); u l-ebda taxxa ċedulari ma ġiet imposta. | Stopnja davka na kapital je znašala 1 ‰ namesto 2 ‰ (še dodatno pa se je zmanjšala za kapital, večji od 2 milijonov CHF v skladu s členom 85(2) zakona o davku). Prav tako ni bil zaračunan davek na obresti od kuponskih obveznic. |
| Is-sitwazzjoni tat-taxxa mill-1996 sal-2006 għal fondi għall-investiment u kumpaniji għall-investiment tista’ tintwera kif ġej: | Davčni položaj investicijskih skladov in investicijskih družb med leti 1996 in 2006 je mogoče ponazoriti takole: |
| Fond għall-Investiment | Investicijski sklad |
| Direzzjoni tal-fond (assi proprji) | uprava sklada (lastna sredstva) |
| Taxxa fuq id-dħul | davek od dohodkov |
| Taxxa Sħiħa fuq il-kapital | davek na kapital v celoti |
| Kapital tal-fond, i.e. assi ġestiti | kapital sklada, tj. upravljana sredstva |
| L-ebda taxxa fuq id-dħul | brez davka od dohodkov |
| Taxxa fuq il-kapital imnaqqsa | zmanjšani davek na kapital |
| L-ebda taxxa ċedulari | brez davka na obresti od kuponskih obveznic |
| Kumpanija għall-Investiment | Investicijska družba |
| Assi proprji tal-kumpanija għall-ġestjoni | lastna sredstva družbe za upravljanje |
| Is-sitwazzjoni mill-2006 sa llum | Stanje od leta 2006 do danes |
| Il-leġiżlazzjoni introdotta fl-2005 kienet tirrikjedi lill-kumpaniji għall-investiment li jirreġistraw u jżommu separati l-assi proprji tagħhom u l-assi ġestiti. | Po zakonodaji, uvedeni leta 2005, morajo investicijske družbe ločeno evidentirati in hraniti lastna ter upravljana sredstva. |
| L-Att dwar it-Taxxa ġiet riveduta wkoll u ddaħħlet taqsima ġdida 73(f), li kienet tirrikjedi kemm id-direzzjoni tal-fond ta' fond għall-investiment u lill-kumpaniji għall-investiment li jħallsu t-taxxi fuq id-dħul, taxxi fuq il-kapital u taxxi ċedulari b'rabta mal-assi proprji tagħhom [16]. | Pregledali so tudi zakon o davku in vstavili nov člen 73(f), ki določa, da morajo uprava investicijskega sklada ter investicijske družbe plačevati davek od dohodkov, davek na kapital in davek na obresti od kuponskih obveznic, ki so sorazmerni z njihovimi lastnimi sredstvi [16]. |
| Is-sitwazzjoni fiskali għall-fondi għall-investiment u l-kumpaniji għall-investiment mill-2006 ‘il quddiem tista’ tintwera kif ġej: | Davčni položaj investicijskih skladov in investicijskih družb od leta 2006 naprej je mogoče ponazoriti takole: |
| Taxxa fuq il-kapital | davek na kapital |
| L-ebda tassazzjoni | brez obdavčitve |
| Raġunijiet għall-bidu tal-proċedura | Razlogi za začetek postopka |
| Fid-deċiżjoni tagħha għall-ftuħ tal-investigazzjoni formali, l-Awtorità qajmet dubji dwar il-kompatibilità mar-regoli tal-għajnuna mill-istat tal-eżenzjoni mit-tassazzjoni tal-assi proprji tal-kumpaniji għall-investiment. | Nadzorni organ je v odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave izrazil dvom o združljivosti oprostitve obdavčenja lastnih sredstev investicijskih družb s pravili o državni pomoči. |
| Kuntrarju għall-argumenti mressqa mill-awtoritajiet ta’ Liechtenstein, l-Awtorità inizjalment kienet tal-fehma li l-leġiżlazzjoni fiskali kienet tipprovdi vantaġġ selettiv lill-kumpaniji għall-investiment li jxekkel il-kompetizzjoni u jaffettwa l-kummerċ fi ħdan iż-ŻEE. | Nadzorni organ je v nasprotju z argumenti, ki so jih predstavili lihtenštajnski organi, zavzel začetno stališče, da je davčna zakonodaja pomenila selektivno prednost investicijskim družbam, ki so izkrivljale konkurenco in vplivale na trgovino po EGP. |
| Fuq din il-bażi, l-Awtorità ma setgħetx teskludi li r-regoli fiskali applikabbli għall-assi proprji tal-kumpaniji għall-investiment (eżenzjoni sħiħa mill-ħlas ta’ taxxa fuq id-dħul u taxxa ċedulari u eżenzjoni parzjali mill-ħlas tat-taxxa fuq il-kapital) jikkostitwixxu għajnuna mill-istat fi ħdan it-tifsira tal-Artikolu 61(1) tal-Ftehim ŻEE. | Nadzorni organ na tej podlagi ni mogel izključiti, da davčna pravila, ki se uporabljajo za lastna sredstva investicijskih družb (popolna oprostitev plačila davka od dohodkov in davka na obresti od kuponskih obveznic ter delna oprostitev plačila davka na kapital), ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. |
| L-Awtorità kellha wkoll dubji li dawn il-miżuri setgħu jitqiesu kompatibbli mad-dispożizzjonijiet tal-għajnuna mill-istat tal-Ftehim ŻEE, b’mod partikolari l-Artikolu 61(3)(c). | Nadzorni organ je imel pomisleke, da je te ukrepe mogoče šteti za združljive z določbami Sporazuma EGP o državni pomoči, še zlasti s členom 61(3)(c). |
| Il-kummenti minn partijiet terzi jistgħu jitqassru kif ġej: | Pripombe tretjih oseb se lahko povzamejo takole: |
| B’referenza għal deċiżjonijiet tal-Kummissjoni Ewropea dwar Reġim ta’ Kumpanija Holding Irlandiża [17]u tnaqqis fit-taxxa mid-dħul minn ċerti assi intanġibbli fi Spanja [18], il-partijiet terzi argumentaw li kwalunkwe persuna naturali jew legali setgħet tistabbilixxi impriża għall-investiment u għaldaqstant tibbenefika mill-eżenzjonijiet mit-taxxa; fuq dik il-bażi l-eżenzjoni mit-taxxa ma tikkostitwixxix miżura selettiva.Fl-1996 meta twaqqfet il-leġiżlazzjoni, ma kienx ċar li r-regoli tal-għajnuna mill-istat kienu se jkunu applikabbli għall-miżuri fiskali. | Tretje osebe so s sklicevanjem na odločbi Evropske komisije o irskem režimu holdinške družbe [17]in o zmanjšanju davčne stopnje od dohodkov od nekaterih neopredmetenih sredstev v Španiji [18]trdile, da bi lahko vsaka fizična ali pravna oseba ustanovila investicijsko družbo in tako izkoristila oprostitve plačila davka. Oprostitev davka s tega vidika ne pomeni selektivnega ukrepa.Leta 1996, ko je bila zakonodaja sprejeta, ni bilo jasno, da bi se lahko pravila o državni pomoči lahko uporabljala za davčne ukrepe. |
| Jekk l-Awtorità tikkonkludi li l-eżenzjonijiet kienu għajnuna, kienu ilhom hemm mill-1996 u għandhom jikkostitwixxu miżura ta’ għajnuna eżistenti; | Če Nadzorni organ ugotovi, da so oprostitve pomenile pomoč, je treba opozoriti, da so veljale od leta 1996 in bi se morale obravnavati kot obstoječi ukrep pomoči. |
| B’referenza għall-Artikolu 15 tal-Protokoll 3 (li skontu l-irkupru għandu jkun suġġett għal perjodu ta’ limitazzjoni ta’ għaxar snin), il-partijiet terzi argumentaw li l-ebda rkupru ta' għajnuna ma jista’ jkun meħtieġ għax l-eżenzjoni mit-taxxa ġiet introdotta fl-1996; | S sklicevanjem na člen 15 Protokola 3 (v katerem je določen 10-letni zastaralni rok za izterjavo pomoči) so tretje osebe trdile, da ni mogoče zahtevati nobene izterjave pomoči, ker je bila davčna oprostitev uvedena leta 1996. |
| Ġie argumentat li l-irkupru jkun jikser il-prinċipji tal-aspettattivi leġittimi u ċ-ċertezza legali. | Trdile so tudi, da bi izterjava kršila načeli legitimnih pričakovanj in pravne varnosti. |
| F’xi każijiet, l-ebda rkupru ma seta’ jkun rikjest għax l-ammont tal-eżenzjonijiet mit-taxxa jkun jaqa’ taħt ir-regola de minimis. | V nekaterih primerih ne bi bilo mogoče zahtevati izterjave pomoči, ker bi znesek davčne oprostitve spadal v področje uporabe pravila de minimis. |
| Fl-ittri ddatati s-17 ta’ Marzu 2010 u s-16 ta’ Lulju 2010, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein ikkumentaw kif ġej: | Z dopisoma z dne 17. marca 2010 in 16. julija 2010 so lihtenštajnski organi dali naslednje pripombe. |
| L-eżenzjoni mit-taxxa ma tinvolvix għajnuna mill-istat fi ħdan it-tifsira tal-Artikolu 61(1) tal-Ftehim ŻEE għax mhijiex selettiva fin-natura tagħha. | Davčna oprostitev ne vključuje državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ker po naravi ni selektivna. |
| B'sostenn għal dan l-argument, reġgħet saret referenza għal żewġ deċiżjonijiet tal-Kummissjoni Ewropea, dwar ir-Reġim ta' Kumpanija Holding Irlandiża u tnaqqis fit-taxxa mid-dħul minn ċerti assi intanġibbli fi Spanja. | V podporo temu argumentu so se tudi organi sklicevali na odločbi Evropske komisije o irskem režimu holdinške družbe in o zmanjšanju davčne stopnje od dohodkov od nekaterih neopredmetenih sredstev v Španiji. |
| Alternattivament, jiġi argumentat li kwalunkwe għajnuna hija għajnuna eżistenti fuq il-bażi tal-perjodu ta’ limitazzjoni ta’ 10 snin stabbilit fl-Artikolu 1(b)(iv) flimkien mal-Artikolu 15 tal-Parti II tal-Protokoll 3; u fuq il-bażi li l-miżura saret biss għajnuna b’konsegwenza tal-evoluzzjoni taż-Żona Ekonomika Ewropea (Artikolu 1(b)(v) tal-Parti II tal-Protokoll 3). | Če Nadzorni organ ne bi sprejel prejšnje trditve, lihtenštajnski organi podredno navajajo, da je vsa pomoč že obstoječa pomoč, za katero velja 10-letni zastaralni rok iz člena 1(b)(iv) v povezavi s členom 15 dela II Protokola 3. Poleg tega je ukrep postal pomoč šele z razvojem Evropskega gospodarskega prostora (člen 1(b)(v) dela II Protokola 3). |
| Finalment, l-awtoritajiet tal-Liechtenstein jargumentaw li jekk dan ma jiġix aċċettat, l-Awtorità ma għandhiex tordna l-irkupru tal-għajnuna fuq il-bażi li dan imur kontra l-prinċipji ġenerali tal-liġi taż-ŻEE, speċifikament il-protezzjoni tal-aspettattivi leġittimi u ċ-ċertezza legali. | Nazadnje lihtenštajnski organi trdijo, da Nadzorni organ ne bi smel odrediti izterjave pomoči, če ti argumenti ne bi bili sprejeti, saj bi to bilo v nasprotju s splošnimi načeli prava EGP, zlasti v nasprotju z načelom legitimnih pričakovanj in pravne varnosti. |
| L-Artikolu 61(1) tal-Ftehim ŻEE jipprovdi li: | Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi: |
| “Jekk mhux stipulat mod ieħor f'dan il-Ftehim, kwalunkwe għajnuna mogħtija mill-Istati Membri tal-KE, l-Istati tal-EFTA jew permezz ta' riżorsi tal-Istat fi kwalunkwe forma oħra li twassal għal distorsjoni tal-kompetizzjoni jew li thedded li twassal għal distorsjoni tal-kompetizzjoni billi tiffavorixxi ċerti impriżi jew il-produzzjoni ta’ ċerti oġġetti, għandha, safejn taffettwa l-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti, tkun inkompatibbli mal-funzjonament ta’ dan il-Ftehim.” | „Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“ |
| Preżenza ta’ riżorsi tal-Istat | Prisotnost državnih sredstev |
