| Source | Target | | Il-miżura tal-għajnuna għandha tingħata mill-Istat jew permezz ta’ riżorsi tal-Istat. | Ukrep pomoči mora dodeliti država ali mora biti dodeljen iz državnih sredstev. |
| L-għoti ta’ eżenzjoni mit-taxxa sħiħa jew parzjali tinvolvi telf ta’ dħul mit-taxxa għall-Istat li hu ekwivalenti għall-konsum tar-riżorsi mill-Istat fil-forma ta’ nefqa fiskali (tat-taxxa [19]. | Dodelitev popolne ali delne davčne oprostitve vključuje davčno izgubo za državo, ki je enaka porabi državnih sredstev v obliki fiskalnih (davčnih) izdatkov [19]. |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein iċedu d-dħul korrispondenti man-nuqqas ta' ħlas ta' taxxi fuq id-dħul, taxxi fuq il-kapital u taxxi ċedulari. | Lihtenštajnski organi se odrekajo prihodku, ki ustreza neplačanemu davku od dohodkov, davku na kapital in davku na obresti od kuponskih obveznic. |
| Għal dawn ir-raġunijiet, l-Awtorità tqis li r-regoli fiskali applikabbli għal kumpaniji għall-investiment jinvolvu l-użu ta’ riżorsi mill-istat. | Iz teh razlogov Nadzorni organ meni, da davčna pravila, ki se uporabljajo za investicijske družbe, vključujejo uporabo državnih sredstev. |
| Vantaġġi lil ċerti impriżi jew il-produzzjoni ta’ ċerti oġġetti | Dajanje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga |
| L-ewwel nett, il-miżura tal-għajnuna għandha tgħaddi lill-benefiċjarji vantaġġi li jeżentawhom mit-tariffi li normalment jitħallsu mill-baġits tagħhom. | Prvič, ukrep pomoči mora upravičencem prinesti ugodnosti, na podlagi katerih so oproščeni dajatev, ki običajno bremenijo njihove proračune. |
| Billi ma jkunux obbligati li jħallsu taxxa fuq id-dħul jew taxxa ċedulari u taxxa fuq il-kapital imnaqqsa biss fuq l-assi proprji tagħhom, il-kumpaniji għall-investiment jirċievu vantaġġ meta mqabbla ma’ impriżi oħra li huma suġġetti għal tassazzjoni ordinarja fuq id-dħul mill-attivitajiet kummerċjali tagħhom. | Ker investicijskim družbam ni treba plačevati davka od dohodkov in davka na obresti od kuponskih obveznic ter plačujejo znižano stopnjo davka na kapital na njihova lastna sredstva, imajo prednost pred drugimi podjetji, ki plačujejo običajni davek na prihodke od svojih poslovnih dejavnosti. |
| Il-vantaġġ hu selettiv għax ingħata biss lill-impriżi għall-investiment organizzati fil-forma ta’ kumpaniji għall-investiment. | Ta prednost je selektivna, saj so jo bila deležna samo investicijska podjetja, organizirana kot investicijske družbe. |
| L-Awtorità ma taċċettax l-argumenti mressqa mill-awtoritajiet tal-Liechtenstein u partijiet terzi li kull impriża fil-Liechtenstein li twettaq tali attività ekonomika hija bħala prinċipju libera li tagħżel l-iżjed forma legali vantaġġjuża u b’konsegwenza ta’ dan, tibbenefika minn konċessjonijiet tat-taxxa. | Nadzorni organ ne sprejema argumentov lihtenštajnskih organov in tretjih oseb, da lahko načeloma vsako podjetje v Lihtenštajnu, ki opravlja tako gospodarsko dejavnost, prosto izbira najboljšo pravno obliko in posledično pridobi koristi od davčnih olajšav. |
| Benefiċċju fiskali li hu limitat għal grupp speċifikat ta’ impriżi ma jistax jiġi karatterizzat bħala miżura ġenerali fuq il-bażi li kwalunkwe impriża interessata tista’ tilħaq kriterji speċifikati u tikkwalifika jekk torganizza ruħha f’forma partikolari [20].B’referenza għall-konklużjonijiet tal-Qorti Ewropea tal-Ġustizzja fis-sentenza GIL Insurance [21],“L-Artikolu 87(1) KE jirrikjedi li jiġi determinat jekk, taħt skema statutorja partikolari, miżura tal-Istat hijiex tali li tiffavorixxi ‘ċerti impriżi jew il-produzzjoni ta’ ċerti oġġetti’ meta mqabbla ma’ oħrajn li, fid-dawl tal-għan segwit mis-sistema inkwistjoni, huma f’sitwazzjoni legali u fattwali komparabbli”. | Davčna ugodnost, ki je omejena na posebno skupino podjetij, ne more biti splošen ukrep z utemeljitvijo, da bi lahko vsako zainteresirano podjetje izpolnilo določena merila in izkoristilo ugodnosti, če bi izbralo posebno pravno obliko [20].Ob sklicevanju na sklepne ugotovitve Sodišča v zadevi GIL Insurance [21]„člen 87(1) ES zahteva, da se ugotovi, ali je nacionalni ukrep v okviru določene pravne ureditve take vrste, da omogoča prednost ‚posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga‘ v primerjavi z drugimi podjetji in proizvodnjo blaga, ki so glede na cilj, ki ga zasleduje zadevna ureditev, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju“. |
| L-Awtorità tikkonkludi li l-impriżi fl-istess pożizzjoni legali u fattwali f’dan il-każ huma dawk kollha li jħallsu t-taxxa (sħiħa) fuq id-dħul, taxxa fuq il-kapital u taxxa ċedulari fil-Liechtenstein – u meta mqabbla ma’ dawk, kumpaniji għall-investiment fil-Liechtenstein jirċievu vantaġġ selettiv. | Nadzorni organ ugotavlja, da so v tej zadevi v enakem pravnem in dejanskem položaju vsa podjetja, ki v Lihtenštajnu plačujejo (polne) davke od dohodkov, na kapital in na obresti od kuponskih obveznic – in v primerjavi z njimi imajo investicijske družbe v Lihtenštajnu selektivno prednost. |
| B’mod iżjed speċifiku, il-kumpaniji għall-investiment jibbenefikaw meta mqabbla mad-direzzjoni tal-fond tal-impriżi organizzati bħala fondi għall-investiment, li jinvolvu ruħhom fl-istess attività li iżda huma suġġetti għat-taxxa bħall-impriżi l-oħra fil-Liechtenstein. | Če smo še bolj podrobni, imajo investicijske družbe prednost v primerjavi z upravo sklada v podjetjih, organiziranih kot investicijski skladi, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo, vendar plačujejo enake davke kot vsa druga podjetja v Lihtenštajnu. |
| Miżura tat-taxxa speċifika tista’ madankollu tkun ġustifikata permezz tal-loġika tas-sistema fiskali. | Poseben davčni ukrep je kljub temu mogoče utemeljiti z logiko davčnega sistema. |
| Ir-regoli tat-taxxa speċifiċi applikabbli għal kumpaniji tal-investiment ma jkunux selettivi fis-sens tal-Artikolu 61(1) tal-Ftehim ŻEE jekk ir-regola tkun ġustifikata permezz tan-natura u l-iskema ġenerali tas-sistema fiskali tal-Liechtenstein [22]. | Posebna davčna pravila, ki se uporabljajo za investicijske družbe, ne bi bila selektivna v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, če jih je mogoče utemeljiti z naravo in splošno shemo lihtenštajnskega davčnega sistema [22]. |
| B’differenza minn ċerti każijiet riċenti ta’ għajnuna fiskali kumplessi, l-għanijiet tas-sistema fiskali inkwistjoni huma ċari. | V nasprotju z nekaterimi nedavnimi zapletenimi primeri fiskalne pomoči so bili cilji pri zadevnem davčnem sistemu preprosti. |
| L-għan, jew il-loġika, tat-taxxi huwa li jiġġenera dħul għall-istat. | Cilj ali logika davkov je ustvarjati prihodke za državo. |
| Skont l-Att dwar it-Taxxa tal-Liechtenstein, l-entitajiet legali li joperaw fil-Liechtenstein għandhom iħallsu t-taxxa fuq id-dħul tagħhom u taxxa kapitali fuq il-kapital miżmum bħala l-kapital proprju tal-kumpanija. | Po lihtenštajnskem zakonu o davku morajo pravne osebe, ki delujejo v Lihtenštajnu, plačati davek od dohodkov v zvezi s svojimi prihodki in davek na kapital v zvezi kapitalom, ki predstavlja lastna sredstva družbe. |
| Kumpaniji maqsuma f’ishma għandhom iħallsu wkoll taxxa ċedulari fuq id-dividendi. | Podjetja, katerih kapital je razdeljen na delnice, plačajo tudi davek na obresti od kuponskih obveznic v zvezi z dividendami. |
| Il-kumpaniji tal-investiment huma entitajiet legali inkorporati taħt il-liġi tal-Liechtenstein fil-forma ta’ kumpaniji limitati bl-ishma. | Investicijske družbe so pravne osebe, ki so po pravu Lihtenštajna delniške družbe. |
| Bħala tali, dawn huma soġġetti għad-dispożizzjonijiet ġeneralment applikabbli tal-Att dwar it-Taxxa tal-Liechtenstein dwar id-dħul, it-taxxa fuq il-kapital u t-taxxa ċedulari. | Zato zanje veljajo splošno veljavne davčne določbe lihtenštajnskega zakona o davku v zvezi z davkom od dohodkov, na kapital in na obresti od kuponskih obveznic. |
| L-Awtorità tqis li t-tnaqqis mit-taxxa għall-assi proprji tal-kumpanija tal-ġestjoni ma jaqax taħt il-loġika tas-sistema ġenerali tat-taxxa fil-Liechtenstein, u lanqas taħt kwalunkwe loġika speċifika tat-tassazzjoni tal-impriżi għall-investiment. | Nadzorni organ meni, da davčne olajšave za upravljanje lastnih sredstev podjetja ni mogoče uvrstiti v logiko splošnega davčnega sistema v Lihtenštajnu niti v katero koli posebno logiko obdavčevanja investicijskih družb. |
| Fil-fehma tal-Awtorità, m’hemm xejn fil-forma organizzattiva tal-kumpaniji għall-investiment li jiġġustifika deroga speċjali mit-taxxa favur tal-attivitajiet tal-ġestjoni ta’ kumpanija għall-investiment meta mqabbla mal-attivitajiet tal-ġestjoni ta’ fond għall-investiment [23]. | Nadzorni organ meni, da ne more noben vidik organizacijske oblike investicijskih družb upravičiti posebnega davčnega odstopanja v korist dejavnosti upravljanja investicijskih družb v primerjavi z dejavnostmi upravljanja investicijskega sklada [23]. |
| It-tnaqqis u l-eżenzjonijiet applikabbli għal kumpaniji domiċiljarji [24]u l-kumpaniji għall-investiment ġew iddisinjati biex jinkoraġġixxu dawn l-attivitajiet fil-Liechtenstein. | Zmanjšanje davkov in oprostitve, ki veljajo za domače družbe [24]in investicijske družbe, so bili uvedeni, da bi spodbudili te dejavnosti v Lihtenštajnu. |
| Fil-fehma tal-Awtorità, għaldaqstant, it-tnaqqis mit-taxxa fuq l-assi proprji tal-kumpanija għall-ġestjoni ma jistax ikun ġustifikat permezz tan-natura u l-iskema ġenerali tas-sistema tat-taxxa tal-Liechtenstein. | Zato Nadzorni organ meni, da davčnih olajšav za lastna sredstva družb za upravljanje ni mogoče upravičiti z naravo lihtenštajnskega davčnega sistema in splošno shemo, ki velja zanje. |
| Fl-2006, il-leġiżlazzjoni ġiet mibdula u l-kumpaniji għall-investiment ġew soġġetti minn dak iż-żmien ’il quddiem għal tassazzjoni tan-negozju ordinarja bl-istess mod bħad-direzzjoni tal-fondi ta’ fondi għall-investiment u kwalunkwe entità legali oħra li topera negozju fil-Liechtenstein. | Zakonodaja se je leta 2006 spremenila in za investicijske družbe je po spremembi veljala enaka običajna obdavčitev ustvarjenega dohodka kot za uprave investicijskih skladov ter vse druge pravne osebe, ki poslujejo v Lihtenštajnu. |
| Fil-fehma tal-awtoritajiet tal-Liechtenstein, dan elimina l-“inkonsistenza” [25]li ma tiġi imposta l-ebda taxxa fuq l-assi proprji qabel. | Lihtenštajnski organi menijo, da je bila s tem odpravljena „nedoslednost“ [25], da pred tem niso bili zaračunani nobeni davki na lastna sredstva. |
| Għal dawn ir-raġunijiet, l-Awtorità tqis li l-miżuri kienu jikkostitwixxu vantaġġ selettiv lill-kumpaniji għall-investiment, li ġie rrimedjat mil-leġiżlazzjoni effettiva mill-2006 ’il quddiem. | Zaradi navedenih razlogov Nadzorni organmeni, da so ukrepi pomenili selektivno prednost za investicijske družbe, kar je bilo odpravljeno s sprejetjem zakonodaje, ki je začela veljati od leta 2006. |
| It-tielet nett, il-miżura tal-għajnuna għandha tiffavorixxi impriżi involuti f’attivitajiet ekonomiċi. | Tretjič, ukrep pomoči mora dajati prednost podjetjem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti. |
| Fis-sentenza BBL [26], il-Qorti Ewropea tal-Ġustizzja kkunsidrat l-attivitajiet tal-kumpaniji għall-investiment (“SICAVs” taħt il-liġi Belġjana) li kienu jwettqu investiment kollettiv bl-għan li jipproduċu dħul fuq bażi kontinwa f’titoli trasferibbli minn kapital miġbur mill-pubbliku. | V zadevi BBL [26]je Sodišče proučilo dejavnosti investicijskih družb (po belgijski zakonodaji se imenujejo „SICAV“), ki so s kolektivnimi naložbami iz kapitala, zbranega od javnosti, nameravale ustvariti stalni dohodek v obliki prenosljivih vrednostnih papirjev. |
| Il-Qorti qalet li dan kien jikkostitwixxi attività ekonomika skont it-tifsir tal-Artikolu 4(2) tas-Sitt Direttiva fuq il-VAT. | Sodišče je menilo, da to pomeni gospodarsko dejavnost v smislu člena 4(2) Šeste direktive o DDV. |
| Il-kumpaniji għall-investiment huma attivi fl-assemblaġġ u l-ġestjoni tal-assi ta’ diversi investituri bl-għan li jagħmlu profitti permezz ta’ diversi tariffi għas-servizzi provduti. | Investicijske družbe se ukvarjajo z zbiranjem in upravljanjem sredstev različnih vlagateljev, da bi prek različnih pristojbin, povezanih z opravljenimi storitvami, ustvarile dobiček. |
| Il-miżura tal-għajnuna għandha twassal għal distorsjoni tal-kompetizzjoni u taffettwa l-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti tal-Ftehim ŻEE. | Ukrep pomoči mora izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP. |
| Skont il-ġurisprudenza stabbilita, il-projbizzjoni taħt l-Artikolu 61(1) tal-Ftehim ŻEE tapplika għal kwalunkwe għajnuna li twassal għal distorsjoni jew thedded li twassal għal distorsjoni tal-kompetizzjoni, irrispettivament mill-ammont, safejn dan ikun jaffettwa l-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti [28]. | V skladu z ustaljeno sodno prakso se prepoved iz člena 61(1) Sporazuma EGP uporablja za vsako pomoč, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, ne glede na količino, če vpliva na trgovino med pogodbenicami [28]. |
| Il-Kummissjoni kkonkludiet ukoll li l-vetturi għall-investiment joperaw fi swieq internazzjonali u jwettqu attivitajiet kummerċjali u ekonomiċi oħra fi swieq fejn il-kompetizzjoni hija intensa [29]. | Komisija je tudi ugotovila, da investicijske družbe delujejo na mednarodnih trgih in se ukvarjajo s komercialnimi ter drugimi gospodarskimi dejavnostmi na trgih, na katerih obstaja velika konkurenca [29]. |
| L-Awtorità hi tal-fehma, għaldaqstant, li l-konċessjonijiet tat-taxxa fuq l-assi proprji tal-kumpaniji għall-investiment mill-1996 sal-2006 saħħew il-pożizzjoni kompetittiva ta’ dawk il-kumpaniji għall-investiment fi ħdan iż-ŻEE, għax dawn il-konċessjonijiet tat-taxxa naqqsu l-ispejjeż operazzjonali ordinarji ta’ dawn il-kumpaniji meta mqabbla ma’ oħrajn [30]. | Zato Nadzorni organ meni, da so davčne olajšave v zvezi z lastnimi sredstvi, ki so jih bila investicijske družbe deležne med letoma 1996 in 2006, okrepile konkurenčni položaj zadevnih investicijskih družb v EGP, saj so omogočile znižanje običajnih stroškov poslovanja teh družb v primerjavi z drugimi podjetji [30]. |
| Il-kumpaniji għall-investiment jikkompetu ma’ impriżi finanzjarji oħra u joperaw f’suq miftuħ ikkaratterizzat b’kummerċ sostanzjali fi ħdan iż-ŻEE. | Investicijske družbe tekmujejo z drugimi finančnimi družbami in delujejo na odprtem trgu, na katerem poteka precejšnja trgovina znotraj EGP. |
| Il-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti hu affettwat ukoll [31]. | Prizadeta je tudi trgovina med pogodbenicami [31]. |
| L-Awtorità hi għaldaqstant tal-fehma li l-konċessjonijiet tat-taxxa jwasslu għal distorsjoni jew jheddu li jwasslu għal distorsjoni tal-kompetizzjoniu jaffettwaw il-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti. | Nadzorni organ zato meni, da davčne olajšave izkrivljajo ali bi lahkoizkrivljale konkurenco ter vplivajo na trgovino med pogodbenicami. |
| L-Awtorità għaldaqstant tikkonkludi li t-tassazzjoni mnaqqsa tal-assi proprji tal-kumpaniji tal-ġestjoni taħt l-Att dwar it-Taxxa tal-Liechtenstein bejn l-1996 u l-2006 kienet għajnuna mill-istat fi ħdan it-tifsira tal-Artikolu 61(1) tal-Ftehim ŻEE. | Nadzorni organ zato ugotavlja, da je zmanjšano obdavčenje lastnih sredstev družb za upravljanje po lihtenštajnskem zakonu o davku med letoma 1996 in 2006 pomenilo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. |
| L-awtoritajiet tal-Liechtenstein argumentaw li l-għajnuna hi għajnuna eżistenti għax il-miżuri saru biss għajnuna minħabba evoluzzjoni taż-ŻEE u/jew b’konsegwenza tal-Artikoli 1(b)(iv) u 15 ta’ Parti II tal-Protokoll 3 li jipprovdi li s-setgħat tal-Awtorità li tirkupra l-għajnuna għandhom ikunu soġġetti għal perjodu ta’ limitazzjoni ta’ għaxar snin. | Lihtenštajnski organi so trdili, da je pomoč obstoječa pomoč, saj so ukrepi pomoč postali zaradi razvoja EGP in/ali zaradi člena 1(b)(iv) in člena 15 dela II Protokola 3, ki določata, da za pooblastila Nadzornega organa glede izterjave pomoči velja 10-letni zastaralni rok. |
| L-Awtorità hi tal-fehma, madankollu, li l-Qorti Ewropea tal-Ġustizzja għamlitha ċara sa mis-snin 1970s li l-eżenzjonijiet mit-taxxa tat-tip ta' dawk li qed jiġu evalwati jistgħu jitqiesu bħala għajnuna mill-istat. | Vendar pa Nadzorni organ meni, da je Sodišče že leta 1970 jasno razglasilo, da so davčne oprostitve, ki so podobne ocenjevanim v tej zadevi, lahko državna pomoč. |
| Fl-1974 [32], il-Qorti tal-Ġustizzja ddeċidiet li kwalunkwe miżura intiża li teżenta d-ditti f’settur partikolari minn tariffi li jirriżultaw mill-applikazzjoni normali ta’ sistema fiskali (mingħajr ma jkun hemm l-ebda ġustifikazzjoni għal din l-eżenzjoni fuq il-bażi tan-natura jew l-iskema ġenerali ta’ din is-sistema) jikkostitwixxu għajnuna mill-istat. | Sodišče je leta 1974 [32]razsodilo, da vsak ukrep, ki je namenjen temu, da podjetja v nekem sektorju oprosti stroškov, ki izhajajo iz običajne uporabe davčnega sistema (če ta oprostitev ni upravičena na podlagi narave ali splošne sheme tega sistema), pomeni državno pomoč. |
| Fl-1987 [33], il-Qorti qalet b'mod espliċitu li telf ta' dħul mit-taxxa kien ekwivalenti għal konsum ta’ riżorsi tal-istat fil-forma ta’ spiża fiskali. Dan l-approċċ hu rifless ukoll fid-deċiżjonijiet tal-Awtorità qabel l-implimentazzjoni tal-Att dwar it-Taxxa tal-Liechtenstein, fejn ikkonkludiet li l-eżenzjonijiet mit-taxxa pagabbli mill-impriżi kienu għajnuna (inkompatibbli) mill-istat fil-Finlandja fl-1994 [34]u fin-Norveġja fl-1995 [35]) u l-1997 [36]. | Sodišče je leta 1987 [33]izrecno navedlo, da je izguba davka enaka porabi državnih sredstev v obliki davčnih izdatkov.Tak pristop se kaže tudi v odločitvah Nadzornega organa pred uvedbo lihtenštajnskega zakona o davku, v katerih je ugotovil, da oprostitve davka, ki ga morajo plačati podjetja, pomenijo (nezdružljivo) državno pomoč na Finskem leta 1994 [34]ter na Norveškem v letih 1995 [35]in 1997 [36]. |
| Fl-1 ta' Diċembru 1997, wara diskussjoni b’firxa wiesgħa dwar il-ħtieġa għal azzjoni koordinata fuq livell Komunitarju sabiex tiġi indirizzata l-kompetizzjoni fiskali li tagħmel ħsara, il-Kunsill Ewropew tal-Ministri adotta sensiela ta’ konklużjonijiet u wasal għal qbil dwar riżoluzzjoni fuq kodiċi tal-kondotta għal tassazzjoni tan-negozju [37]. | Ekonomsko-finančni svet je 1. decembra 1997 po obširni razpravi o potrebi po usklajenih ukrepih na ravni Skupnosti za preprečevanje škodljive davčne konkurence sprejel vrsto sklepov in resolucijo o kodeksu ravnanja za obdavčitev ustvarjenega dohodka [37]. |
| Bħala parti mill-ftehim li ntlaħaq, il-Kummissjoni kkommettiet ruħha li tikkontribwixxi għall-għan li tiġi indirizzata l-kompetizzjoni tat-taxxa li tagħmel ħsara billi timplimenta avviż [38]dwar l-applikazzjoni tar-regoli tal-għajnuna mill-istat għal miżuri relatati ma’ tassazzjoni tan-negozju diretta u kkommettiet ruħha “għall-applikazzjoni stretta tar-regoli tal-għajnuna kkonċernati.”. | Komisija se je v okviru sprejetega dogovora zavezala, da bo prispevala k cilju preprečevanja škodljive davčne konkurence z izvajanjem obvestila [38]o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka, in da bo „strogoizvajala zadevna pravila o pomoči“. Ko je bilo obvestilo decembra 1998 objavljeno, je določalo, da „po načelih ustaljene sodne prakse [39]davčni ukrep, katerega glavni cilj je spodbujati enega ali več sektorjev dejavnosti, predstavlja pomoč“ [40]. |
| Meta ġie ppubblikat f'Diċembru 1998, l-avviż kien jgħid li “Skont prassi u ġurisprudenza stabbilita [39], miżura tat-taxxa li l-effett ewlieni tagħha huwa li jippromwovi settur wieħed jew iżjed tal-attività tikkostitwixxi għajnuna.” [40]Il-Kummissjoni, għaldaqstant, ikkommettiet ruħha għall-applikazzjoni iżjed stretta tar-regoli li kienu jeżistu diġà [41]. | Komisija se je tako zavezala strožjemu izvajanju pravil, ki so že obstajala [41]. |
| L-Awtorità ma taċċettax li l-argumenti mressqa ’l quddiem mill-awtoritajiet tal-Liechtenstein u partijiet terzi juru li l-kriterji għat-twaqqif tas-selettività applikata mill-Kummissjoni (jew l-Awtorità) fl-evalwazzjoni tagħha ta’ kwistjonijiet tat-taxxa nbidlu minn meta ġew adottati l-miżuri fiskali li qed jiġu investigati. | Nadzorni organ se ne more strinjati, da argumenti, ki so jih dali lihtenštajnski organi in tretje osebe, kažejo, da so se merila za ugotavljanje selektivnosti, ki jih Komisija (ali Nadzorni organ) uporablja pri oceni davčnih vprašanj, spremenila od sprejetja davčnih ukrepov, ki se preiskujejo v tej zadevi. |
| L-avviż tal-Kummissjoni dwar it-tassazzjoni tan-negozju, u l-linji gwida korrispondenti tal-Awtorità, huma bbażati fuq ġurisprudenza li ilha stabbilita tal-Qorti tal-Ġustizzja u tal-Qorti tal-Prim'Istanza, u jikkonfermaw li l-Artikoli 107 u 108 TFUE u l-Artikolu 61(1) ŻEE (rispettivament) japplikaw għal miżuri fiskali. | Obvestilo Komisije o obdavčitvi ustvarjenega dohodka in ustrezne smernice Nadzornega organa temeljijo na ustaljeni sodni praksi Sodišča in Sodišča prve stopnje ter potrjujejo, da se člena 107 in 108 PDEU ter člen 61(1) Sporazuma EGP uporabljajo za davčne ukrepe. |
| Barra minn hekk, skont il-ġurisprudenza, anke kieku seta' jiġi stabbilit li kien hemm tali bidla fil-prassi, l-argument li l-miżuri tat-taxxa jikkostitwixxu għajnuna eżistenti xorta ma jistax jiġi aċċettat, għax jonqos milli juri li kwalunkwe bidla fil-kriterji li jaċċertaw is-selettività applikata jew mill-Kummissjoni jew mill-Awtorità hi attribwibbli għall-“evoluzzjoni taż-Żona Ekonomika Ewropea” fi ħdan it-tifsira tal-Artikolu 1(b)(v) tal-Parti II tal-Protokoll 3 [42].L-Awtorità ma taċċettax, għaldaqstant, li l-miżuri jistgħu jiġu definiti bħala għajnuna eżistenti implimentata qabel evoluzzjoni tal-Ftehim ŻEE. | Tudi če bi bilo mogoče ugotoviti takšne spremembe v praksi, pa v skladu s sodno prakso ne bi bilo mogoče sprejeti argumenta, da so davčni ukrepi obstoječa pomoč, saj ni dokazano, da je mogoče spremembo meril za ugotavljanje selektivnosti, ki jih uporabljata Komisija ali Nadzorni organ, pripisati „razvoju Evropskega gospodarskega prostora“ v smislu člena 1(b)(v) dela II Protokola 3 [42].Nadzorni organ se tako ne more strinjati, da je mogoče ukrepe opredeliti kot obstoječo pomoč, ki je bila uvedena pred razvojem Sporazuma EGP. |
| Il-miżura hi għaldaqstant għajnuna ġdida li ma kinitx ġiet notifikata lill-Awtorità. | Ukrep je zato nova pomoč, ki Nadzornemu organu ni bila priglašena. |
| L-awtoritajiet ta’ Liechtenstein għaldaqstant, ma kkonformawx mal-obbligi tagħhom taħt l-Artikolu 1(3) tal-Parti I tal-Protokoll 3. | Lihtenštajnski organi tako niso izpolnili svojih obveznosti v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3. |
| Safejn il-perjodu ta’ limitazzjoni ta’ għaxar snin hu kkonċernat, l-Awtorità taċċetta li l-għajnuna mħallsa qabel il-15 ta’ Marzu 1997 ma tistax tiġi rkuprata permezz tal-Artikoli 1(b)(iv) u 15 tal-Parti II tal-Protokoll 3. | Kar zadeva 10-letni zastaralni rok, Nadzorni organ priznava, da se pomoč, izplačana pred 15. marcem 1997 ne more izterjati v skladu s členom 1(b)(iv) in členom 15 dela II Protokola 3. |
| Madankollu, l-Awtorità ma taċċettax li s-sempliċi fatt li d-dispożizzjonijiet statutorji rilevanti ġew implimentati qabel il-15 ta’ Marzu 1997 jfisser li l-għajnuna kollha mħallsa minn wara dak iż-żmien tammonta għal għajnuna eżistenti. | Vendar Nadzorni organ ne more sprejeti dejstva, da že samo dejstvo, da so bile zadevne zakonske določbe izvedene pred 15. marcem1997, pomeni, da je vsa izplačana pomoč obstoječa pomoč. |
| F’każijiet fejn l-għajnuna titħallas b’mod ripetut (bħal skema jew dispożizzjoni tat-taxxa bħal fil-każ attwali), il-perjodu ta' limitazzjoni jibda fil-jum li fih tingħata kull għajnuna individwali (b'differenza ta' meta l-miżura jew skema tat-taxxa tkun daħlet fis-seħħ għall-ewwel darba). | Če je bila pomoč izplačana večkrat (kot na primer pri shemah pomoči ali davčni določbi, ki je predmet te odločbe), se zastaralni rok začne z dnem, ko je bila dodeljena vsaka posamezna pomoč (in ne z datumom, ko je davčni ukrep ali shema pomoči začel veljati). |
| Kif qalet il-Qorti tal-Prim’Istanza [43],“Fil-każ ta’ skema tal-għajnuna introdotta iżjed minn 10 snin qabel l-ewwel interruzzjoni tal-perjodu ta' limitazzjoni, l-għajnuna illegali inkompatibbli mas-suq komuni mogħtija taħt dik l-iskema matul l-aħħar 10 snin hi għaldaqstant soġġetta li tiġi rkuprata”. | Kakor je navedlo Sodišče prve stopnje [43]: „V primeru programa pomoči, ki je bil uveden več kot deset let pred prvim pretrganjem zastaranja, velja za nezakonite in nezdružljive pomoči, dodeljene na podlagi tega programa v obdobju zadnjih desetih let, obveznost vračila“. |
| KOMPATIBBILTÀ TAL-GĦAJNUNA | ZDRUŽLJIVOST POMOČI |
| Miżuri ta’ appoġġ imfassla bħala għajnuna mill-istat taħt l-Artikolu 61(1) tal-Ftehim ŻEE huma b’mod ġenerali inkompatibbli mal-funzjonament tal-Ftehim ŻEE, sakemm ma tkunx tapplika waħda mill-eżenzjonijiet fl-Artikolu 61(2) jew (3) tal-Ftehim ŻEE. | Podporni ukrepi, ki so v skladu s členom 61(1) Sporazuma EGP določeni kot državna pomoč, na splošno niso združljivi z delovanjem Sporazuma EGP, razen če se uporabi katera od izjem iz člena 61(2) ali (3) Sporazuma EGP. |
| Id-deroga tal-Artikolu 61(2) mhijiex applikabbli għall-għajnuna inkwistjoni, li mhijiex iddisinjata biex tikseb kwalunkwe mill-għanijiet imniżżla f’din id-dispożizzjoni. | Odstopanja iz člena 61(2) ni mogoče uporabiti za zadevno pomoč, ki ni namenjena doseganju nobenega od ciljev iz te določbe. |
| Lanqas ma japplikaw l-Artikolu 61(3)(a) jew l-Artikolu 61(3)(b) tal-Ftehim ŻEE. | Prav tako ni mogoče uporabiti člena 61(3)(a) ali člena 61(3)(b) Sporazuma EGP. |
| L-għajnuna inkwistjoni mhijiex konnessa ma’ kwalunkwe investiment fil-kapital tal-produzzjoni. | Zadevna pomoč ni povezana z naložbo v proizvodni kapital. |
