| Source | Target | | Meta t-tnaqqis mit-taxxa fuq il-produzzjoni industrijali tħassar wara deċiżjoni tal-Awtorità datata l-1 ta' Diċembru 1994, Nru 213/94/COL. | Kjer so bile davčne olajšave za industrijsko proizvodnjo ukinjene po odločbi Nadzornega organa z dne 1. decembra 1994, št. 213/94/COL. |
| Deċiżjoni tal-Awtorità Nru 106/95/COL dwar eżenzjoni mit-taxxa minn taxxa bażika għall-imballaġġ tal-ħġieġ datata l-31 ta' Ottubru 1995. | Odločba Nadzornega organa št. 106/95/COL o davčni oprostitvi za osnovni davek na stekleno embalažo z dne 31. oktobra 1995. |
| Deċiżjoni tal-Awtorità Nru 145/97/COL tal-14 ta' Mejju 1997 dwar miżuri xierqa rigwardanti tassazzjoni tas-sigurtà soċjali reġjonalment differenzjata. | Odločba Nadzornega organa št. 145/97/COL z dne 14. maja 1997 o ustreznih ukrepih v zvezi z regionalno diferenciranimi prispevki za socialno varnost. |
| Il-Kummissjoni ppubblikat l-avviż tagħha f’Novembru 1998 (ĠU C 384, 10.12.1998). | Komisija je obvestilo izdala novembra 1998 (UL C 384, 10.12.1998). |
| Avviż simili ġie inkorporat fil-Linji gwida tal-Awtorità dwar l-Għajnuna mill-Istat bħala Kapitolu 17B f’Ġunju 1999. | Podobno obvestilo je bilo junija 1999 vključeno v Smernice Nadzornega organa o državni pomoči kot poglavje 17B. |
| Ara, fost oħrajn, il-Kawża C-387/92 Banco Exterior de España SA v Ayuntamiento de Valencia ECR [1994]I-877. | Glej med drugim zadevo C-387/92, Banco Exterior de Espańa SA v Ayuntamiento de Valencia, Recueil 1994, str. I-877. |
| Ara t-Taqsima J tal-Kodiċi tal-Kondotta. | Glej razdelek J Kodeksa ravnanja. |
| Kawżi Konġunti T-346/99, T-347/99 u T-348/99 Territorio Histórico de Álava and others v il-Kummissjoni- paragrafu 84. | Združene zadeve T-346/99, T-347/99 in T-348/99, Territorio Histórico de Álava in drugi proti Komisiji, točka 84. |
| Kawżi konġunti T-254/00, T-270/00 u T-277/00 Hôtel Cipriani v il-Kummissjoni, Sentenza tal-Qorti tal-Prim’Istanza, 28.11.2008 (li tikkwota l-kawżi konġunti T-195/01 u T-207/01 Government of Gibraltar v il-Kummissjoni [2002]ECR II 2309 paragrafu 130). | Sodba Sodišča prve stopnje z dne 28. novembra 2008 v združenih zadevah T-254/00, T-270/00 in T-277/00, Hôtel Cipriani proti Komisiji (citat iz združenih zadev T-195/01 in T-207/01 Government of Gibraltar proti Komisiji, Recueil 2002, str. 2309, točka 130). |
| Kawża C-5/89, il-Kummissjoni v il-Ġermanja, [1990]ECR I-3437, paragrafu 14; Kawża C-169/95, il-Kummissjoni v Spanja, [1997]ECR I-135, paragrafu 51; Kawża C-24/95, Land Rheinland-Pfalz v Alcan Deutschland GmbH, [1997]ECR I-1591, paragrafu 25. | Zadeva C-5/89, Komisija proti Nemčiji, Recueil 1990, str. I-3437, točka 14; zadeva C-169/95, Komisija proti Španiji, Recueil 1997, str. I-135, točka 51; zadeva C-24/95, Land Rheinland-Pfalz proti Alcan Deutschland GmbH, Recueil 1997, str. I-1591, točka 25. |
| Kawża C-5/89 il-Kummissjoni v il-Ġermanja [1990]ECR I-3437, paragrafu 14 u kawża T-171/02 Regione Autonoma della Sardegna v il-Kummissjoni [2005]ECR II-2123, paragrafu 64. | Zadeva C-5/89, Komisija proti Nemčiji, Recueil 1990, str. I-3437, točka 14 in zadeva T-171/02, Regione Autonoma della Sardegna proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-2123, točka 64. |
| Kawża C-5/89 il-Kummissjoni v il-Ġermanja [1990]ECR I-3437, paragrafu 14, Kawża C-169/95 Spanja v il-Kummissjoni [1997]ECR I-135, paragrafu 51. | Zadeva C-5/89, Komisija proti Nemčiji, Recueil 1990, str. I-3437, točka 14, zadeva C-169/95, Španija proti Komisiji 1997, str. I-135, točka 51. |
| Kawżi Konġunti C-183/02 P u C-187/02 P Demesa u Territorio Histórico de Álava v il-Kummissjoni [2004]ECR I-10609, paragrafu 51. | Združeni zadevi C-183/02 P in C-187/02 P, Demesa in Territorio Histórico de Álava proti Komisiji, ZOdl. 2004, str. I-10609, točka 51. |
| Sentenza T-290/97, MehibasDordstelaan v il-Kummissjoni [2000]ECR II-15 u s-sentenzi C-182/03 u C-217/03, il-Belġju u Forum 187 ASBL v il-Kummissjoni [2006]ECR I-05479, paragrafu 147. | Zadeva T-290/97, Mehibas Dordstelaan proti Komisiji, Recueil 2000, str. II-15, in zadevi C-182/03 in C-217/03, Belgija in Forum 187 ASBL proti Komisiji, ZOdl. 2006, str. I-05479, točka 147. |
| Skont ir-rapport tal-Parlament tal-Liechtenstein dwar il-Ftehim ŻEE (Bericht und Antrag der Regierung an den Landtag des Fürstentums Liechtenstein betreffend das Abkommen über den Europäischen Wirtschaftsraum vom 2. Mai 1992) l-awtoritajiet tal-Liechtenstein jirrikonoxxu li bħala prinċipju, it-tnaqqis fit-taxxa jikkostitwixxi għajnuna mill-istat fi ħdan it-tifsira tal-Artikolu 61(1) tal-Ftehim ŻEE u li notifika ta’ miżuri tat-taxxa fil-Liechtenstein tista’ tkun meħtieġa taħt ċerti ċirkostanzi (paġna 134). | Lihtenštajnski organi glede na poročilo lihtenštajnskemu parlamentu o Sporazumu EGP (Bericht und Antrag der Regierung an den Landtag des Fürstentums Liechtenstein betreffend das Abkommen über den Europäischen Wirtschaftsraum vom 2. Mai 1992) priznavajo, da načeloma davčne olajšave pomenijo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP in da je lahko potrebno v nekaterih okoliščinah davčne ukrepe v Lihtenštajnu priglasiti (stran 134). |
| Ara wkoll l-ispjegazzjonijiet fir-rapport tal-Parlament tal-Liechtenstein dwar il-parteċipazzjoni fiż-Żona Ekonomika Ewropea (Bericht und Antrag der Regierung an den Landtag des Fürstentums Liechtenstein betreffend die Teilnahme am Europäischen Wirtschaftsraum (EWR) 2. Teil, Nr. 1995/1), paġna 168. | Glej tudi pojasnila v poročilu lihtenštajnskemu parlamentu o sodelovanju v Evropskem gospodarskem prostoru (Bericht und Antrag der Regierung an den Landtag des Fürstentums Liechtenstein betreffend die Teilnahme am Europäischen Wirtschaftsraum (EWR) 2.Teil, Nr. 1995/1), stran 168. |
| Il-prinċipji japplikaw biss, madankollu, f’ċirkostanzi eċċezzjonali u impriża normalment ma jkunx jista’ jkollha aspettattivi leġittimi li l-għajnuna hi legali sakemm ma tkunx ingħatat skont il-proċedura għan-notifika tal-għajnuna lill-Awtorità (jew il-Kummissjoni Ewropea skont xi jkun il-każ [44]). | Vendar pa ti načeli veljata samo v izjemnih primerih in podjetje običajno ne more ustvariti legitimnega pričakovanja, da je pomoč zakonita, razen če je bila dodeljena v skladu s postopkom za priglasitev pomoči Nadzornemu organu (ali Evropski komisiji, odvisno od posameznega primera [44]). |
| Dan hu prinċipju li riċentament ġie affermat mill-ġdid mill-Qorti tal-Ġustizzja kif ġej: “F’sitwazzjoni bħal dik fil-kawża prinċipali, l-eżistenza ta’ ċirkostanza eċċezzjonali lanqas ma tista’ tiġi kkonstatata fid-dawl tal-prinċipju ta’ ċertezza legali peress li l-Qorti tal-Ġustizzja diġà essenzjalment iddeċidiet li, sakemm il-Kummissjoni ma tkunx ħadet deċiżjoni li tapprova l-għajnuna u sakemm it-termini għall-preżentazzjoni ta’ rikors kontra tali deċiżjoni jkunu għadhom ma skadewx, il-benefiċjarju ma jkollu ebda ċertezza fir-rigward tal-legalità tal-għajnuna, b’tali mod li la jista’ jiġi invokat il-prinċipju ta’ protezzjoni tal-aspettattivi leġittimi u lanqas dak ta’ ċertezza legali” [45]. | To načelo je nedavno vnovič potrdilo Sodišče: „V položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, obstoj izjemne okoliščine prav tako ne more biti sprejet glede na načelo pravne varnosti, saj je Sodišče v bistvu že odločilo, da če Komisija dolgo časa ne sprejme odločbe o odobritvi pomoči, [..]prejemnik ne more biti prepričan o zakonitosti pomoči“ [45]. |
| Bħala prinċipju, il-ġurisprudenza tal-Qorti tal-Ġustizzja qalet li aspettattiva leġittima li l-għajnuna hi legali ma tistax tiġi invokata sakemm dik l-għajnuna ma tkunx ingħatat b’konformità mal-proċedura stabbilita fl-Artikolu 1(3) fil-Parti I tal-Protokoll 3 [46], u rrimarkat li negozjant diliġenti għandu normalment ikun kapaċi li jiddetermina jekk dik il-proċedura tkunx ġiet segwita [47].Minkejja dan, il-Qorti aċċettat ukoll li f’ċirkostanzi eċċezzjonali, ir-riċevitur ta’ għajnuna li tingħata illegalment għax ma kinitx notifikata jista’ joqgħod fuq aspettattivi leġittimi li l-għajnuna kienet legali sabiex jopponi l-ħlas lura tagħha [48]. | S sodno prakso Sodišča je načelno določeno, da se ni mogoče sklicevati na legitimno pričakovanje, da je pomoč zakonita, razen če je bila pomoč dodeljena v skladu s postopkom iz člena 1(3) dela I Protokola 3 [46], pri čemer je dodano, da bi vesten poslovnež običajno moral biti sposoben ugotoviti, ali je bil ta postopek upoštevan [47].Ne glede na to se je Sodišče strinjalo tudi, da se v izjemnih okoliščinah prejemnik pomoči, ki je bila dodeljena nezakonito, ker ni bila priglašena, pri nasprotovanju njenemu vračilu lahko sklicuje na legitimna pričakovanja, da je bila pomoč zakonita [48]. |
| Il-Qorti tal-Ġustizzja qalet li entità tista' toqgħod fuq il-prinċipju tal-protezzjoni ta' aspettattivi leġittimi fejn awtorità tal-Komunità tkun wasslitha biex ikollha aspettattivi li huma ġustifikati [49]. | Sodišče je razsodilo, da se subjekt lahko sklicuje na načelo zaščite legitimnih pričakovanj, kadar je zaradi organa Skupnosti ustvaril pričakovanja, ki so utemeljena [49]. |
| F’dan il-kuntest, dan ifisser li stat jew benefiċjarju jrid ikun qagħad fuq l-azzjonijiet preċedenti tal-Awtorità (jew il-Kummissjoni Ewropea) meta, pereżempju, ikun approva l-istess miżura ta' għajnuna jew waħda simili. | To v tem okviru pomeni, da se je država ali upravičenec moral zanašati na predhodne ukrepe Nadzornega organa (ali Evropske komisije), na primer pri odobritvi enakega ali podobnega ukrepa pomoči. |
| La l-Awtorità u lanqas il-Kummissjoni ma ħadu din l-azzjoni, u filfatt id-deċiżjonijiet tal-Awtorità li fihom ġew ipprojbiti miżuri ta' għajnuna fiskali fil-Finlandja u n-Norveġja ftit qabel l-implimentazzjoni tal-Att dwar it-Taxxa fil-Liechtenstein messhom għamluha ċara li l-miżuri tat-taxxa li jiffavorixxu ċerti kumpaniji jew gruppi ta’ kumpaniji għandhom jiġu notifikati lill-Awtorità [50].Finalment, l-Awtorità ma taċċettax li kwalunkwe argument relatat maċ-ċertezza legali jista' jkun validu f'dan il-każ meta wieħed iqis il-ġurisprudenza tal-Qorti u l-applikabbiltà wiesgħa tal-Artikoli 61 (tal-Ftehim ŻEE) u 107 (TFUE). | Niti Nadzorni organ niti Komisija nista sprejela nobenega takšnega ukrepa, odločitve Nadzornega organa o zavrnitvi ukrepov fiskalne pomoči na Finskem in Norveškem malo pred uvedbo lihtenštajnskega zakona o davku pa bi morale jasno pokazati, da morajo biti davčni ukrepi, ki dajejo prednost posameznim družbam ali skupinam družb, priglašeni Nadzornemu organu [50].Nadzorni organ se prav tako ne more strinjati, da bi lahko bila glede na sodno prakso Sodišča in široko uporabo členov 61 (Sporazuma EGP) in 107 (PDEU) v tem primeru tehtna katera koli od utemeljitev v zvezi s pravno varnostjo. |
| Konklużjoni li l-miżuri tat-taxxa li qed jiġu investigati jistgħu jinvolvu għajnuna mill-istat kienet ċarament prevedibbli fil-ħinijiet kollha. | Ugotovitev, da bi davčni ukrepi, ki so bili predmet preiskave v tej zadevi, lahko vključevali državno pomoč, je bilo mogoče ves čas nedvomno predvideti. |
| Għaldaqstant, l-Awtorità ma taċċettax li din id-deċiżjoni tikser il-prinċipji fundamentali tal-liġi taż-ŻEE. | Nadzorni organ se tako ne strinja s trditvijo, da ta odločba krši temeljna načela prava EGP. |
| Kawża C-8/03, Banque Bruxelles Lambert SA (BBL) v Belgian State [2004]ECR. | Zadeva C-8/03, Banque Bruxelles Lambert SA (BBL) proti državi Belgiji, Zodl. |
| I-10157, paragrafi 42 u 43. | 2004, str. I-10157, točki 42 in 43. |
| Kawża C-1/09 Centre d'Exportation du Livre Français (CELF), Ministre de la Culture et de la Communication v Société Internationale de Diffusion et d'Édition, sentenza tal-11 ta' Marzu 2010. | Sodba z dne 11. marca 2010 v zadevi C-1/09, Centre d’Exportation du Livre Français (CELF) in Ministre de la Culture et de la Communication proti Société Internationale de Diffusion et d’Édition. |
| Ara wkoll il-Kawża C-91/01 l-Italja v il-Kummissjoni [2004]ECR I-4355, paragrafi 66 u 67. | Glej tudi zadevo C-91/01, Italija proti Komisiji, Recueil 2004, str. I-4355, točki 66 in 67. |
| Deċiżjoni tal-Kumitat Permanenti tal-Istati tal-EFTA | Sklep Stalnega odbora držav Efte |
| Nru 3/2010/SC | št. 3/2010/SC |
| dwar il-kondiviżjoni interna tal-kostijiet | glede notranje delitve stroškov |
| IL-KUMITAT PERMANENTI TAL-ISTATI TAL-EFTA, | STALNI ODBOR DRŽAV EFTE JE – |
| IDDEĊIEDA KIF ĠEJ: | SKLENIL: |
| Il-kontribuzzjonijiet tal-Islanda, il-Liechtenstein u n-Norveġja (minn hawn ’il quddiem l-Istati tal-EFTA) għall-Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE għall-perjodu 2009-2014 iridu jinqasmu f’ħames partijiet annwali u ddeterminati skont l-Artikolu 2. | Prispevki Islandije, Lihtenštajna in Norveške (v nadaljnjem besedilu: države Efte) k finančnemu mehanizmu EGP za obdobje 2009–2014 se razdelijo na pet letnih obrokov in se določijo na podlagi člena 2. |
| Il-kontribuzzjonijiet tal-Istati tal-EFTA lill-Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE għall-perjodu 2009-2014 huma bbażati fuq il-Prodott Domestiku Gross (PDG) tagħhom. | Prispevki držav Efte k finančnemu mehanizmu EGP za obdobje 2009–2014 so določeni na podlagi bruto domačega proizvoda (BDP). |
| Għal kwalunkwe Stat tal-EFTA, il-kontribuzzjoni għal sena finanzjarja speċifika t għandha tkun ibbażata fuq id-dejta tal-PDG disponibbli għas-sena t-2 u tikkorrispondi għas-sehem tal-PDG (t-2) ta’ dak l-Istat fil-PDG (t-2) globali tal-Istati tal-EFTA. | Za vsako državo Efte se prispevki za določeno proračunsko leto t določijo na podlagi razpoložljivih podatkov o BDP-ju za leto t–2 in ti prispevki ustrezajo deležu državnega BDP-ja (t–2) v celotnem BDP-ju (t–2) držav Efte. |
| Għall-Islanda, il-kontribuzzjoni għal kull waħda mill-ħames partijiet annwali ma tistax taqbeż l-ammont ta’ EUR 6,795 miljun. | Za Islandijo prispevki za vsakega od petih letnih obrokov ne smejo presegati 6,795 milijona EUR. |
| Jekk il-kontribuzzjoni tal-Islanda għal sena finanzjarja speċifika t, ikkalkulata fuq is-sehem tal-PDG (t-2) tal-Islanda fil-PDG (t-2) globali tal-Istati tal-EFTA, taqbeż l-ammont ta’ EUR 6,795 miljun, il-Liechtenstein u n-Norveġja jkunu obbligati jkopru is-somma eċċessiva skont il-proporzjon rispettiv tagħhom tal-PDG (t-2). | Če prispevki Islandije za določeno leto t, ki so bili izračunani na podlagi islandskega deleža BDP-ja (t–2) v celotnem BDP-ju (t–2) držav Efte, presegajo znesek 6,795 milijona EUR, morata Lihtenštajn in Norveška pokriti presežek v sorazmerju z njunima deležema BDP-ja (t–2). |
| Id-dejta dwar il-PDG rispettivali fuqha għandhom jiġu bbażati l-kontribuzzjonijiet għal sena speċifika t għandha tiġi ppreżentata annwalment minn kull Stat tal-EFTA sal-1 ta’ Marzu. | Zadevne podatke o BDP-ju, na podlagi katerih se izračunajo prispevki za določeno leto t, posreduje vsaka država Efte za posamezno leto do 1. marca. |
| Din għandha tirrigwarda s-sena t-2. | Navedeni podatki se nanašajo na leto t–2. |
| Il-kontribuzzjonijiet għandhom ikunu espressi f’euro. | Prispevki so izraženi v eurih. |
| L-adeżjoni ta’ Stat tal-EFTA għall-UE m’għandux ikollha impatt fuq l-obbligu li jikkontribwixxi għall-Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE għall-perjodu 2009-2014 skont din id-Deċiżjoni. | Pristop države Efte k EU ne vpliva na njeno obveznost, da prispeva k finančnemu mehanizmu EGP za obdobje 2009–2014 v skladu s tem sklepom. |
| Din id-Deċiżjoni għandha tapplika dakinhar li tidħol fis-seħħ jew fil-jum tal-applikazzjoni provviżorja tal-att legali li jistabbilixxi l-Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE għall-perjodu 2009-2014. | Ta sklep začne veljati na dan začetka veljavnosti ali začasne uporabe pravnega akta o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2009–2014. |
| Din id-Deċiżjoni għandha tkun ippubblikata fit-Taqsima taż-ŻEE, u fis-Suppliment taż-ŻEE, ta’ Il-Ġurnal Uffiċjali tal-Unjoni Ewropea. | Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije. |
| Magħmul fi Brussell, l-1 ta’ Lulju 2010. | V Bruslju, 1. julija 2010 |
| Il-Kumitat Permanenti jaqbel li, qabel jiġu ffinalizzati negozjati possibbli rigward kontribuzzjonijiet finanzjarji wara l-2014 biex jonqsu d-disparitajiet ekonomiċi u soċjali fiż-ŻEE, għandha ssir reviżjoni tal-mekkaniżmu dwar il-kondiviżjoni tal-kostijiet bil-għan ta' bidla minn PDG għal DNG bħala l-bażi tal-kalkolu. | Stalni odbor se strinja, da se pred zaključkom možnih pogajanj glede finančnih prispevkov, ki bi jih prispevali po letu 2014 za zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik v EGP, izvede pregled mehanizma delitve stroškov zaradi prehoda z BDP na BND kot osnovo za izračun. |
| Nru 5/2010/KP | št. 5/2010/SC |
| tad-9 ta’ Diċembru 2010 | z dne 9. decembra 2010 |
| li temenda d-Deċiżjoni tal-Kumitat Permanenti Nru 4/2004/KP li tistabbilixxi Kumitat tal-Mekkaniżmu Finanzjarju | o spremembi Sklepa Stalnega odbora držav Efte št. 4/2004/SC o ustanovitvi odbora za finančni mehanizem |
| Wara li kkunsidra l-Ftehim dwar iż-Żona Ekonomika Ewropea, kif aġġustat mill-Protokoll li Jaġġusta l-Ftehim dwar iż-Żona Ekonomika Ewropea, minn hawn 'il quddiem imsejjaħ il-Ftehim taż-ŻEE, | ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil prilagojen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP), |
| Wara li kkunsidra l-Ftehim bejn l-Unjoni Ewropea, l-Islanda, il-Prinċipat tal-Liechtenstein u r-Renju tan-Norveġja dwar Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE bejn l-2009 u l-2014, | ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2009–2014, |
| Wara li kkunsidra il-Protokoll 38b dwar il-Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE, imdaħħal fil-Ftehim taż-ŻEE permezz tal-Ftehim imsemmi hawn fuq bejn l-Unjoni Ewropea, l-Islanda, il-Prinċipat tal-Liechtenstein u r-Renju tan-Norveġja dwar Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE bejn l-2009 u l-2014, | ob upoštevanju Protokola 38b o finančnem mehanizmu EGP, ki je bil vključen v Sporazum EGP z zgoraj navedenim sporazumom med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2009–2014, |
| Wara li kkunsidra l-Ftehim bejn ir-Renju tan-Norveġja u l-Unjoni Ewropea dwar Mekkaniżmu Finanzjarju tan-Norveġja għall-perjodu 2009 – 2014, | ob upoštevanju Sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2009–2014, |
| Wara li kkunsidra d-Deċiżjoni tal-Kumitat Permanenti tal-Istati tal-EFTA Nru 4/2004/KP tat-3 ta' Ġunju 2004 li tistabbilixxi Kumitat tal-Mekkaniżmu Finanzjarju [1], | ob upoštevanju Sklepa Stalnega odbora držav Efte št. 4/2004/SC z dne 3. junija 2004 o ustanovitvi odbora za finančni mehanizem [1], |
| Wara li kkunsidra d-Deċiżjoni tal-Kumitat Permanenti tal-Istati tal-EFTA Nru 1/2010/KP tat-28 ta' Jannar 2010 li tistabbilixxi Kumitat Interim tal-Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE 2009-2014 [2], | ob upoštevanju Sklepa Stalnega odbora držav Efte št. 1/2010/SO z dne 28. januarja 2010 o ustanovitvi Začasnega odbora za finančni mehanizem EGP 2009–2014 [2]– |
| IDDEĊIEDA DAN LI ĠEJ: | SKLENIL: |
| Fl-Artikolu 1 tad-Deċiżjoni Nru 4/2004/KP it-tieni sentenza tal-paragrafu 1 għandha tinbidel permezz ta’ dan li ġej: | Drugi stavek prvega odstavka člena 1 Sklepa št. 4/2004/SC se nadomesti z naslednjim: |
| “Il-Kumitat għandu jmexxi l-Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE 2004-2009 u l-Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE 2009-2014”. | „Odbor bo upravljal s finančnim mehanizmom EGP za obdobje 2004–2009 in finančnim mehanizmom EGP za obdobje 2009–2014“. |
| Din id-Deċiżjoni għandha tibda tapplika fil-ġurnata li tidħol fis-seħħ jew fil-ġurnata tal-applikazzjoni proviżorja tal-att legali li jistabbilixxi l-Mekkaniżmu Finanzjarju taż-ŻEE għall-perjodu 2009-2014. | Ta Sklep začne veljati na dan začetka veljavnosti ali začasne uporabe pravnega akta o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2009–2014. |
| Magħmul fi Brussell, id-9 ta’ Diċembru 2010. | V Bruslju, 9. decembra 2010 |
