Maltese to Slovenian European Commission terminology (DGT)

Search term or phrase in this TERMinator '. "." . '

Purchase TTMEM.com full membership to search this dictionary
 
 
Share this dictionary/glossary:
 

 
database_of_translation_agencies
 

SourceTarget
Hija għalhekk l-applikazzjoni attwali jew l-applikazzjoni żbaljata tar-reġim tat-taxxa għal ċerti kumpaniji li hija taħt reviżjoni.Pregleduje se torej dejanska ali neustrezna uporaba davčnega režima pri nekaterih podjetjih.
It-tieni nett, l-awtoritajiet Norveġiżi jsostnu li ma kinux huma nnifishom li kkunsidraw jekk it-Taqsima 2-32 tal-Att tat-Taxxa kienx applikat b’mod ġust għall-kumpaniji tal-grupp ta’ Norsk Film ladarba huma mhumiex awtorità tal-istima tat-taxxa. Madankollu, kienu indikaw li "possibilità ta' applikazzjoni żbaljata mill-awtoritajiet tat-taxxa ta' dispożizzjoni ġenerali tat-taxxa għall-vantaġġ ta’ kontribwent, ma jikkostitwixxix għajnuna mill-Istat.Norveški organi nadalje trdijo, da sami niso preučili, ali se oddelek 2-32 zakona o davku pravilno uporablja za podjetja, ki pripadajo skupini Norsk Film, saj niso organ za odmero davka.
(…) Fil-każ ta’ applikazzjoni żbaljata ta’ dispożizzjoni tat-taxxa nazzjonali, din għandha tiġi l-ewwel ikkoreġuta mill-awtoritajiet tat-taxxa jew mill-qrati skont il-liġi nazzjonali rilevanti. (…) Kieku kwalunkwe applikazzjoni żbaljata ta’ dispożizzjonijiet tat-taxxa nazzjonali li jirriżultaw f’vantaġġ mhux ġustifikat għal kontribwent partikolari kienet tikkostitwixxi għajnuna mill-Istat din kienet toħloq sitwazzjoni impossibbli”.Vendar so navedli, da „morebitna neustrezna uporaba splošnih davčnih določb s strani davčnih organov v korist davkoplačevalca ne pomeni državne pomoči. (…) V primeru neustrezne uporabe nacionalnih davčnih določb morajo to v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo popraviti predvsem davčni organi ali sodišča. (…) Če bi vsaka neustrezna uporaba nacionalnih davčnih določb, katere posledica je neupravičena prednost za določenega davkoplačevalca, pomenila državno pomoč, bi nastala nerešljiva situacija.“
L-awtoritajiet Norveġiżi jenfasizzaw li ladarba l-konsegwenzi ta’ tassazzjoni inġusta jistgħu jinbidlu, sakemm mhix kwistjoni ta' applikazzjoni żbaljata persistenti, miżura rimedjali għandha tittieħed skont il-liġi nazzjonali u mhux riveduta taħt ir-regoli tal-għajnuna mill-Istat taż-ŻEE.Norveški organi poudarjajo, da so posledice napačne obdavčitve lahko različne, razen kadar gre za stalno neustrezno uporabo, zato je treba popravne ukrepe sprejeti v skladu z nacionalno zakonodajo in ne pa se pregledovati v skladu s pravili EGP o državni pomoči.
L-applikazzjoni tat-trattament preferenzjali tat-taxxa kien fi kwalunkwe każ ibbażat fuq sistema ta’ għajnuna eżistenti.Uporaba prednostne davčne obravnave je v vsakem primeru temeljila na obstoječem sistemu pomoči
Barra minn hekk, l-awtoritajiet Norveġiżi jsostnu li l-applikazzjoni ta’ dispożizzjoni tat-taxxa ta’qabel id-dħul fis-seħħ tal-Ftehim taż-ŻEE ma kienx, fi kwalunkwe każ jikkostitwixxi għajnuna ġdida iżda kien ikun sempliċement l-applikazzjoni ta' sistema ta' għajnuna eżistenti.Norveški organi tudi trdijo, da uporaba davčnih določb, ki izvirajo iz časa pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP, v nobenem primeru ne bi pomenila nove pomoči, temveč zgolj uporabo obstoječega sistema pomoči.
Jikkunsidraw li “applikazzjoni ordinarja tar-regola ġenerali u l-valutazzjoni dwar jekk hix applikabbli jew le f’każ speċifiku ma tistax tikkostitwixxi fi kwalunkwe każ għajnuna ġdida, u għaldaqstant ma kinitx teħtieġ notifika lill-Awtorità. Jekk applikazzjonijiet individwali ta' sistema ta’ għajnuna eżistenti jkunu jikkostitwixxu għajnuna ġdida, il-kamp ta’ applikazzjoni għal dik li tkun titqis bħala għajnuna ġdida se jitwessa' b’tali mod li ma jkunx jagħmel sens, u jtaffi l-kamp ta’ applikazzjoni ta’ għajnuna kompatibbli f’termini ta’ għajnuna eżistenti skont it-tifsira tar-regoli tal-għajnuna mill-Istat”.Menijo, da „običajna uporaba splošnega pravila in ocena, ali v določenem primeru velja ali ne, v nobenem primeru ne moreta pomeniti nove pomoči, zato ju tudi ni bilo treba priglasiti Nadzornemu organu. Vsekakor bi posamezni primeri uporabe obstoječega sistema pomoči pomenili novo pomoč, pri čemer bi se obseg pomena nove pomoči nerazumljivo razširil, hkrati pa bi postal ohlapen obseg združljive pomoči v smislu obstoječe pomoči v smislu pravil o državni pomoči.“
Il-preżenza ta' għajnuna mill-IstatPrisotnost državne pomoči
“Għajr kif ipprovdut mod ieħor f’dan il-Ftehim, kwalunkwe għajnuna mogħtija minn Stati Membri tal-KE, minn Stati EFTA jew permezz ta’ riżorsi tal-Istat fi kwalunkwe forma li tfixkel jew thedded li tfixkel il-kompetizzjoni billi tiffavorixxi ċerti impriżi jew il-produzzjoni ta’ ċerti oġġetti, b’tali mod li taffettwa l-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti, għandha tkun inkompatibbli mat-tħaddim ta’ dan il-Ftehim.”„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“
Il-miżura għandha tingħata mill-Istat jew permezz ta’ riżorsi tal-Istat.Ukrep mora odobriti država ali mora biti odobren prek državnih sredstev.
L-għotja ta’ NOK 36 miljun ġiet mħallsamis-sezzjoni tal-baġit tal-Istat għal għotjiet lil bini kulturali nazzjonali.Subvencija v višini 36 milijonov NOK je bila izplačana iz dela državnega proračuna, namenjenega subvencijam za nacionalne kulturne objekte.
Għalhekk l-Awtorità kkunsidrat li l-kundizzjoni li r-riżorsi tal-Istat jiġu involuti tkun ssodisfatta.Zato Nadzorni organ meni, da je pogoj glede vključenosti državnih sredstev izpolnjen.
Reġim preferenzjali tat-taxxaPrednostni davčni režim
ScanCam AS (is-sussidjarja għall-kiri tal-kameras) kienet ingħatat eżenzjoni mit-taxxa mill-1998 sal-2001 fuq l-istess bażi.Podjetje ScanCam AS (hčerinsko podjetje, ki oddaja v najem kamere) je bilo plačila davka na isti osnovi oproščeno med letoma 1998 in 2001.
B’riżultat tar-reġim tat-taxxa favorevoli, l-Istat irrinunzja dħul minn taxxi li normalment kien jirċievi mingħand l-impriżi kkonċernati.Zaradi ugodnega davčnega režima se je država odpovedala davčnemu prihodku, ki bi ga sicer prejela od zadevnih podjetij.
L-ewwel nett, il-miżura kellha tagħti lil Norsk FilmStudio AS/Filmparken AS vantaġġi li teħlishom minn spejjeż li s-soltu jkunu maħsuba mill-baġits tagħhom.Prvič, ukrep je moral podjetjema Norsk FilmStudio AS in Filmparken AS dodeliti prednosti, na podlagi katerih sta bili oproščeni stroškov, ki običajno bremenijo njun proračun.
L-għotja ta’ NOK 36 miljun tat lill-benefiċjarji benefiċċju finanzjarju li kieku ma kinux igawdu matul l-andament normali tan-negozju.S subvencijo v višini 36 milijonov NOK sta upravičenca pridobila finančno ugodnost, ki je v običajnem poslovanju ne bi.
Għalhekk saħħet il-pożizzjoni finanzjarja ta Norsk FilmStudio AS/Filmparken AS mqabbla mal-impriżi l-oħra attivi fil-produzzjoni tal-films fiż-ŻEE.Na ta način se je v primerjavi z drugimi podjetji iz EGP, ki se ukvarjajo s filmsko produkcijo, finančni položaj podjetij Norsk FilmStudio AS in Filmparken AS okrepil.
It-tieni nett, il-miżura ta’ għajnuna għandha tkun selettiva billi tiffavorixxi “ċerti impriżi jew il-produzzjoni ta’ ċerti oġġetti”.Poleg tega mora biti ukrep pomoči selektiven, s tem da daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“.
L-Awtorità tqis il-ħlas tal-ammont ta’ NOK 36 miljun għat-titjib tal-faċilitajiet tal-istudjows kien selettiv billi l-benefiċjarju kien espressament maħtur.Nadzorni organ meni, da je bilo plačilo 36 milijonov NOK za nadgradnjo studijskih prostorov selektivno, ker je bil upravičenec izrecno določen.
Uħud mill-kumpaniji tal-grupp Norsk Film ġew eżentati mill-ħlas tat-taxxa korporattiva li tkun is-soltu applikabbli u għalhekk eżentati minn spejjeż li s-soltu jkunu maħsuba mill-baġit ta’ kumpanija.Nekatera podjetja iz skupine Norsk Film so bila oproščena plačila običajno veljavnega davka od dobička pravnih oseb, s čimer so bila oproščena stroškov, ki običajno bremenijo njihov proračun.
Ma kinux ħa jgawdu minn dan il-vantaġġ matul l-andament normali tan-negozju.Te prednosti v običajnem poslovanju ne bi bila deležna.
Madankollu, l-Awtorità rrikonoxxiet li l-Qorti Ewropea tal-Ġustizzja u l-Qorti tal-EFTA konsistentement iddeċidew li miżuri li jagħtu vantaġġi lil ċerti benefiċjarji ma jkunux selettivi jekk ikunu jistgħu jiġu ġġustifikati min-natura jew mill-iskema ġenerali tas-sistema li jkunu jagħmlu parti minnha.Vendar Nadzorni organ priznava, da sta Sodišče in Sodišče Efte vztrajno menila, da ukrepi, ki nekaterim prejemnikom zagotavljajo prednosti, niso selektivni, če jih je mogoče upravičiti z naravo in splošno shemo sistema, iz katerega izhajajo.
Barra minn hekk, il-Linji Gwida tal-Awtorità dwar l-applikazzjoni tar-regoli tal-għajnuna mill-Istat għal miżuri relatati mat-tassazzjoni diretta fuq in-negozju juru b’mod speċifiku li “ovvjament, ma tistax titwaħħal it-taxxa fuq il-qligħ jekk ma jkun sar ebda qligħ. Għaldqastant jista’ jkun iġġustifikat min-natura tas-sistema tat-taxxa li impriżi li ma jagħmlux profitti, per eżempju fondazzjonijiet jew assoċjazzjonijiet, huma speċifikament eżentati mit-taxxi fuq il-profitti jekk fil-fatt ma jistgħu jagħmlu ebda profitti."Poleg tega je v smernicah Nadzornega organa o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi z neposredno obdavčitvijo podjetij izrecno navedeno, da „[s]eveda davka od dobička ni mogoče zaračunati, če dobička ni. Narava davčnega sistema torej lahko upravičuje, da so neprofitna podjetja, kot so fundacije ali združenja, še posebej oproščena davka od dobička, če dobička dejansko ne morejo ustvariti.“
Fid-Deċiżjoni Nru 491/09/COL l-Awtorità ma kkontestatx il-fatt li r-reġim preferenzjali tat-taxxa jista’ għaldaqstant jiġi ġġustifikat min-natura u l-loġika tas-sistema.Nadzorni organ v Odločbi št. 491/09/COL ni izpodbijal dejstva, da je prednostni davčni režim kot tak mogoče upravičiti z naravo in logiko sistema.
Kellha dubji dwar l-applikazzjoni tar-reġim lill-impriżi kkunsidrati.Pomisleke je imel glede uporabe režima za zadevna podjetja.
Dawn l-impriżi ngħataw eżenzjoni mit-taxxa korporattiva fl-applikazzjoni ta’ Taqsima 26, l-ewwel paragrafu, punt k tal-Att tat-Taxxa ta’ qabel tit-18 ta' Awwissu 1911 Nru 8, mibdul mill-Att tat-Taxxa tas-26 ta' Marzu 1999 Nru 14.Ta podjetja so bila oproščena plačila davka od dobička pravnih oseb na podlagi točke (k) prvega odstavka oddelka 26 nekdanjega zakona o davku št. 8 z dne 18. avgusta 1911, ki ga je nadomestil zakon o davku št. 14 z dne 26. marca 1999.
Mal-applikazzjoni, dan ir-reġim jipprovdi eżenzjoni mit-taxxa korporattiva lil organizzazzjonijiet li jissodisfaw ċerti kriterja, relatati fil-biċċa l-kbira mal-iskopijiet bla profitti tagħhom.Z uporabo tega režima so organizacije, ki izpolnjujejo določena merila, predvsem v zvezi z njihovim neprofitnim namenom, oproščene plačila davka od dobička pravnih oseb.
Skont l-informazzjoni pprovduta mill-awtoritajiet Norveġiżi, Norsk Film AS, Norsk FilmStudio AS u ScanCam AS ingħataw eżenzjoni mit-taxxa bbażata fuq il-fatt li l-iskop tal-kumpaniji ma kienx li jagħmlu profitt.Na podlagi informacij, ki so jih predložili norveški organi, so bila podjetja Norsk Film AS, Norsk FilmStudio AS in ScanCam AS plačila davka oproščena zaradi svojega neprofitnega namena.
L-Awtorità, fil-valutazzjoni tagħha, ma tistax issostitwixxi lilha nnifisha għall-awtoritajiet tat-taxxa lokali Norveġiżi.Nadzorni organ v svoji oceni ne more delovati enako kot norveški lokalni davčni organi.
Fuq il-bażi tal-informazzjoni li ngħatat, l-Awtorità ma tqisx li għandha biżżejjed evidenza li r-reġim preferenzjali ġie applikat b’mod żbaljat lit-tlett impriżi u li għalhekk il-miżura tista' tingħad li hi ta' natura selettiva.Na podlagi prejetih informacij Nadzorni organ meni, da nima zadostnih dokazov glede neustrezne uporabe prednostnega režima za tri zadevna podjetja in da zato ne more skleniti, da je ukrep selektiven.
Għal dik ir-raġuni l-Awtorita ma tistax tikkonkludi li l-applikazzjoni tat-trattament preferenzjali tat-taxxa lil Norsk FilmStudio AS/Filmparken AS/ScanCam AS ibbażata fuq il-kriterji oriġinarjament stabbiliti fl-Att tat-Taxxa tal-1911 tinkludi kwalunkwe għajnuna mill-Istat.Zato Nadzorni organ ne more skleniti, da uporaba prednostne davčne obravnave za podjetja Norsk FilmStudio AS, Filmparken AS in ScanCam AS na podlagi meril, prvotno določenih v zakonu o davku iz leta 1911, pomeni državno pomoč.
Tfixkil tal-kompetizzjoni u effett fuq il-kummerċ bejn Partijiet KontraentiIzkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med pogodbenicami
L-għajnuna mill-Istat lill-impriżi hi meqjusa bħala tfixkil tal-kompetizzjoni u li taffettwa l-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti jekk il-benefiċjarju jwettaq attività ekonomika li tinvolvi kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti.Za državno pomoč določenim podjetjem velja, da izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med pogodbenicami, če prejemnik opravlja gospodarsko dejavnost, ki vključuje trgovino med pogodbenicami.
Il-films ċinematografiċi jistgħu jiġu prodotti f’lokalitajiet alternattivi fiż-ŻEE.Kinematografske filme je mogoče ustvarjati na različnih lokacijah v EGP.
Huma jiġu sussegwentement innegozjati bejn il-Partijiet Kontraenti għall-Ftehim taż-ŻEE.Pogodbenice Sporazuma EGP lahko nato z njimi trgujejo.
Appoġġ għal impriża li tipproduċi feature films u tipprovdi servizzi ta’ studjows jista’ għalhekk ibiddel il-kompetizzjoni eżistenti bejn lokalitajiet differenti għall-produzzjoni ta’ films.Podpora podjetju, ki se ukvarja s produkcijo celovečernih igranih filmov in ponuja studijske storitve, lahko spremeni obstoječo konkurenco med različnimi lokacijami za ustvarjanje filmov.
Għaldqastant, il-miżura taħt valutazzjoni tista’ tiġi meqjusa bħala li tfixkel il-kompetizzjoni u li taffettwa l-kummerċ bejn il-Partijiet Kontraenti.Zato se lahko za ukrep, ki se preiskuje, šteje, da izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med pogodbenicami.
Fuq il-bażi tal-elementi riveduti hawn fuq, l-Awtorità tikkonkludi li l-ħlas ta’ NOK 36 miljun jikkostitwixxi għajnuna mill-Istat u li l-għotja tat-trattament favorevoli tat-taxxa lil Norsk FilmStudio AS/Filmparken AS/ScanCam AS ma tinkludi ebda għajnuna mill-Istat.Na podlagi pregledanih elementov Nadzorni organ ugotavlja, da je plačilo 36 milijonov NOK pomenilo državno pomoč ter da odobritev ugodne davčne obravnave za podjetja Norsk FilmStudio AS, Filmparken AS in ScanCam AS ni pomenila državne pomoči.
L-Awtorità għalhekk se tanalizza biss il-ħlas tal-għotja ta’ NOK 36 miljun f’dan li ġej.Nadzorni organ bo zato v nadaljevanju analiziral le plačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK.
Il-proċedura għal għajnuna ġdida hi stabbilita fl-Artikolu 1(3) fil-Parti I tal-Protokoll 3.Postopek za novo pomoč je določen v členu 1(3) dela I Protokola 3.
Jekk l-Awtorità għandha dubju dwar il-kompattibbiltà ta’ tali miżura ta’ għajnuna, hija għandha tiftaħ il-proċedura ta’ investigazzjoni formali provduta fl-Artikolu 1(2) f’Parti I tal-Protokoll 3 u fl-Artikolu 4(4) f’Parti II tal-Protokoll 3.Če ima Nadzorni organ pomisleke glede združljivosti takega ukrepa pomoči, začne formalni postopek preiskave iz člena 1(2) dela I Protokola 3 in člena 4(4) dela II Protokola 3.
Proċedura separata ta' għajnuna eżistenti hi stabbilita fl-Artikolu 1(1) f’Parti I tal-Protokoll 3.Ločen postopek za obstoječo pomoč je določen v členu 1(1) dela I Protokola 3.
Skont dik id-dispożizzjoni, l-Awtorità għandha, b’kooperazzjoni mal-Istati tal-EFTA, tirrevedi b’mod kostanti s-sistemi kollha ta’ għajnuna li jeżistu f’dawk l-Istati.V skladu s to določbo Nadzorni organ v sodelovanju z državami Efte stalno pregleduje vse sisteme pomoči, ki so na voljo v navedenih državah.
Hija għandha tipproponi lil dawn tal-aħħar kwalunkwe miżuri addattati meħtieġa mill-iżvilupp progressiv jew mit-tħaddim tal-Ftehim taż-ŻEE.Slednjim predlaga ustrezne ukrepe, ki so potrebni za postopen razvoj ali delovanje Sporazuma EGP.
Kwalunkwe valutazzjoni magħmula permezz ta’ deċiżjoni ta’ ftuħ ta’ proċedura ta’ investigazzjoni formali rigward jekk miżura ta’ għajnuna potenzjali tikkostitwixx għajnuna ġdida jew għajnuna eżistenti hija bilfors ta’ natura preliminari biss.Vsaka ocena v okviru odločitve o začetku formalnega postopka preiskave glede tega, ali morebitni ukrep pomoči pomeni novo ali obstoječo pomoč, je nujno zgolj predhodna ocena.
Anki jekk l-Awtorità, iddeċidiet skont l-informazzjoni provduta f’dak iż-żmien, li tiftaħ proċedura ta’ investigazzjoni formali fuq il-bażi tal-Artikolu 1(3) u (2) tal-Parti I tal-Protokoll 3, hija tista’ xorta waħda, fid-deċiżjoni li tikkonkludi dik il-proċedura, issib li l-miżura tikkostitwixxi għajnuna eżistenti.Tudi če se je Nadzorni organ na podlagi informacij, ki jih je imel takrat, odločil začeti formalni postopek preiskave na podlagi člena 1(3) in (2) dela I Protokola 3, lahko v odločitvi o končanju navedenega postopka še vedno ugotovi, da ukrep dejansko pomeni obstoječo pomoč [10].
Fejn hemm involuta għajnuna eżistenti, l-Awtorità trid issegwi l-proċedura għal għajnuna eżistenti.Kadar gre za obstoječo pomoč, mora Nadzorni organ uporabiti postopek za obstoječo pomoč [11].
Għalqadstant, f’tali każ, l-Awtorità tkun trid tagħlaq il-proċedura ta' investigazzjoni formali u, skont il-każ, tiftaħ il-proċedura għal għajnuna eżistenti stabbilita fl-Artikoli 17-19 fil-Parti II tal-Protokoll 3. [12]It-tagħrif ippreżentat lill-Awtorità fiż-żmien meta ddeċidiet li tiftaħ il-proċedura ta’ investigazzjoni formali ma kienx tali li jiġġustifika l-konklużjoni provviżorja ta’ kwalunkwe għajnuna involuta li hija għajnuna eżistenti, u għalhekk l-Awtorità ittrattat dawn il-miżuri fil-qafas tar-regoli li jappartjenu għal għajnuna ġdida.Skladno s tem bi moral Nadzorni organ v takem primeru končati formalni postopek preiskave in, odvisno od posameznega primera, začeti postopek za obstoječo pomoč iz členov 17–19 dela II Protokola 3 [12].Informacije, ki jih je Nadzorni organ imel ob odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave, niso upravičile začasne sklepne ugotovitve, da gre pri kateri koli zadevni pomoči za obstoječo pomoč, zato je Nadzorni organ te ukrepe obravnaval v okviru pravil, ki se nanašajo na novo pomoč.
L-Awtorità se tikkonkludi dwar l-eżistenza u l-konformità tal-miżuri ta’ għajnuna ġdida taħt il-proċedura ta’ investigazzjoni formali.Nadzorni organ bo obstoj in združljivost novih ukrepov pomoči ugotavljal v okviru formalnega postopka preiskave.
Jekk hemm involuta għajnuna eżistenti, ladarba ż-żewġ miżuri taħt investigazzjoni issa ntemmu, hi se tagħlaq il-proċedura ta’ investigazzjoni formali mingħajr ma tiftaħ il-proċedura għal għajnuna eżistenti ladarba tali proċedura ma jkollhiex aktar skop.Ker sta se ukrepa, ki se preiskujeta, zaključila, bo v primeru, da gre za obstoječo pomoč, zaključil formalni postopek preiskave, ne da bi začel postopek za obstoječo pomoč, saj bi bil tak postopek brezpredmeten.
Ħlas ta' għotja ta' NOK 36miljun – għajnuna eżistentiPlačilo subvencije v višini 36 milijonov NOK – obstoječa pomoč
L-awtoritajiet Norveġiżi ppreżentaw informazzjoni addizzjonali fil-kuntest tal-kummenti tagħhom għal Deċiżjoni Nru 491/07/COL (ara t-Taqsima 4.1.2 hawn fuq).Norveški organi so s pripombami k Odločbi št. 491/09/COL predložili dodatne informacije (glej točko 4.1.2).
Hekk kif indikat fid-Deċiżjoni Nru 491/09/COL, l-Awtorità tqis li l-ħlas annwali magħmul mis-sebgħinijet mill-Istat Norveġiż lil Norsk FilmStudio AS/Filmparken AS għall-produzzjoni ta’ feature films u l-manteniment ta' infrastruttura meħtieġa għall-produzzjoni ta’ films kienu bbażati fuq sistema ta' għajnuna eżistenti.Kot je navedeno v Odločbi št. 491/09/COL, so po mnenju Nadzornega organa letna plačila, ki jih je norveška država od sedemdesetih let prejšnjega stoletja izplačevala podjetjema Norsk FilmStudio AS in Filmparken AS za produkcijo celovečernih igranih filmov in vzdrževanje infrastrukture, potrebne za filmsko produkcijo, temeljila na obstoječem sistemu pomoči.
L-Awtorità tqis li l-ħlas tas-NOK 36 miljun kien magħmul fil-kuntest tas-sistema ta’ għajnuna eżistenti.Nadzorni organ meni, da je bilo 36 milijonov NOK izplačanih v okviru obstoječega sistema pomoči.
L-ewwel nett, jidher li l-għotjiet annwali magħmula matul is-snin kienu jinkludu dejjem parti għall-għajnuna ta’ investiment u parti għall-għajnuna operattiva.Prvič, zdi se, da so vsa letna plačila vključevala del pomoči za naložbe in del pomoči za poslovanje [13].
Għaldaqstant, l-awtoritajiet Norveġiżi kienu indikaw li l-proċess ta’ titjib u mmodernizzar kien diġà beda u sal-1998-1999 kien ġie stmat li jammonta għal NOK 13-il miljun koperti mill-għotjiet annwali.Norveški organi so tako navedli, da se je postopek nadgradnje in posodobitve že začel ter je bil do leta 1998/1999 ocenjen na 13 milijonov NOK, ki so se krili z letnimi subvencijami.
L-awtoritajiet Norveġiżi pprovdew siltiet mill-proposti tal-baġit li juru li diversi ammonti konsiderevoli kienu ġew allokati lil Norsk Film AS għat-titjib u l-immodernizzar tal-infrastruttura meħtieġa għal produzzjoni ta’ films.Norveški organi so predložili izvlečke osnutkov proračuna, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo podjetju Norsk Film AS dodeljenih več večjih zneskov za nadgradnjo in posodobitev infrastrukture, potrebne za filmsko produkcijo [14].
Il-fatt li l-għotja speċifika ġiet maħsuba għax-xogħlijiet ta’ rinnovazzjoni tas-sit tal-jar ma għandhiex tkun għalhekk meqjusa li tikkostitwixxi xi bidla għas-sistema ta’ għajnuna eżistenti.It-tieni nett, il-fatt li l-ħlas tal-għotja kien ġie magħmul minn baġit differenti minn dak użat għal għotjiet annwali mhix relevanti taħt iċ-ċirkostanzi tal-każ attwali. Dan irriżulta minn teknika purament baġitarja u kien ir-riżultat ta’ mod ġdid kif torganizza l-baġit.Dejstvo, da je bila posebna subvencija namenjena prenovi dvorane za posebne učinke, zato ne more pomeniti spremembe obstoječega sistema pomoči.Drugič, dejstvo, da je bila subvencija izplačana iz drugega proračuna in ne iz proračuna, ki se uporablja za letne subvencije, v okoliščinah zadevnega primera ni pomembno.
Fl-aħħar nett, il-fatt li l-ammont tal-għotja kien ħafna ogħla minn kemm kienu l-ħlasijiet annwali mhix indikazzjoni li l-għotja tammonta għal għajnuna ġdida.To je bila zgolj posledica proračunske tehnike in nove organizacije proračuna.

Want to see more? Purchase TTMEM.com full membership