| Source | Target | | Verżjoni konsolidata tad-Deċiżjoni tista’ tinstab fuq www.eftasurv.int | Prečiščeno besedilo Odločbe je na spletni strani www.eftasurv.int |
| ĠU C 277, 14.10.2010, p. 4, u s-Suppliment taż-ŻEE Nru 57, 14.10.2010, p. 4. | UL C 277, 14.10.2010, str. 4, in Dopolnilo EGP št. 57, 14.10.2010, str. 4. |
| Ara n-nota f’qiegħ il-paġna 2 aktar ‘il fuq. | Glej opombo 2. |
| L-awtoritajiet tal-Islanda spjegaw li għall-istituzzjonijiet finanzjarji ma kienx possibbli li jiġbru fondi likwidi fis-suq miftuħ peress li fiż-żmien, ma kien hemm l-ebda suq interbankarju funzjonanti fl-Islanda minħabba l-kriżi finanzjarja, u li l-banek ta’ tfaddil iż-żgħar ma kellhomx assi li jikkwalifikaw bħala kollateral mal-bank ċentrali. | Islandski organi pojasnjujejo, da finančne institucije niso mogle pridobiti likvidnih sredstev na odprtem trgu, saj takrat medbančni trg na Islandiji zaradi finančne krize ni deloval, in da majhne hranilnice niso imele sredstev, ki bi bila primerna za zavarovanje pri centralni banki. |
| Il-ĠU C 241, 8.10.2009, p. 16, u s-Suppliment taż-ŻEE Nru 52, 8.10.2009, p. 1. | UL C 241, 8.10.2009, str. 16, in Dopolnilo EGP št. 52, 8.10.2009, str. 1. |
| Id-Deċiżjoni hija disponibbli wkoll fuq is-sit elettroniku tal-Awtorità: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/stateaidregistry/sadecice09/168_09_col.pdf. | Odločba je na voljo tudi na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/stateaidregistry/sadecice09/168_09_col.pdf |
| Essenzjalment, qabel il-kriżi finanzjarja, is-settur bankarju tal-Islanda kien jikkonsisti f’żewġ taqsimiet, l-ewwel waħda li fiha kien hemm it-tliet banek ewlenin li jisimhom Glitnir, Landsbanki u Kaupthing, li kellhom skopertura internazzjonali relattivament kbira; u fit-tieni taqsima kien hemm il-banek ta’ tfaddil iż-żgħar, li kienu jiddependu fuq il-finanzjament mill-banek il-kbar. | Pred finančno krizo je bil islandski bančni sektor večinoma razdeljen na dva segmenta, prvi je zajemal tri nekdanje velike banke Glitnir, Landsbanki in Kaupthing, ki so bile precej mednarodno izpostavljene, drugi pa majhne hranilnice, ki so bile odvisne od financiranja večjih bank. |
| Ara d-Deċiżjoni Nru 168/09/COL, p. 3. | Glej Odločbo št. 168/09/COL, str. 3. |
| L-Att Nru 125/2008 daħal fis-seħħ mal-pubblikazzjoni, jiġifieri fis-7.10.2008. | Zakon št. 125/2008 je začel veljati na dan objave, tj. 7. oktobra 2008. |
| L-Att dwar id-Djar emendat u r-Regolament awtorizzaw lill-HFF sabiex jixtri (jew jiffinanzja mill-ġdid) bonds garantiti minn ipoteki fis-settur tad-djar residenzjali. | Spremenjeni stanovanjski zakon in Uredba pooblaščata sklad SFS za nakup (ali refinanciranje) obveznic, ki so zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine. |
| Madankollu, ir-Regoli Supplementari jikkonċernaw ix-xiri tas-self ipotekarju minnu nnifsu. | Dopolnilna pravila se nanašajo na nakup samih hipotekarnih posojil. |
| L-Awtoritajiet tal-Islanda spjegaw li dan kien bil-ħsieb li jirreferi għall-istess ħaġa. | Islandski organi pojasnjujejo, da naj bi bilo to isto. |
| Kien hemm żewġ ftehimiet bejn l-HFF u l-Bolungarvik Savings Bank. | Med skladom SFS in Bolungarvik Savings Bank sta bili sklenjeni dve pogodbi. |
| Skont il-ftehim bejn il-partijiet għat-tpartit, il-prezz finali kellu jitħallas fil-15.4.2009. | V skladu s pogodbo med strankama v zamenjavi naj bi se poravnava končne cene opravila 15. aprila 2009. |
| Rigward l-ipprezzar ta’ bonds, l-Artikolu 3 tar-Regolament jispeċifika li: “il-Fond ta’ Finanzjament tad-Djar għandu jwettaq valutazzjoni indipendenti tal-valur tal-bonds offruti lill-Fond. Meta jivvaluta l-valur tal-bonds, il-Fond, fost affarijiet oħra, għandu jieħu f’kunsiderazzjoni l-istatus ta’ ħlas tad-debitur, il-proporzjon tal-ipoteka ta’ dawk id-djar residenzjali meta jiġi akkwistat il-bond, l-inadempjenzi tal-bond u t-termini tagħha sabiex l-ipprezzar tal-bond jirrefletti l-valur tas-suq tiegħu. Barra minn hekk, it-termini tal-kuntratt u l-prezzijiet ta’ xiri għandhom jitfasslu b’tali mod li jimminimizzaw ir-riskji ta’ kreditu tal-Fond.”. | V zvezi z določanjem cen obveznic člen 3 Uredbe določa, da: „[s]tanovanjski finančni sklad opravi neodvisno oceno vrednosti obveznic, ki se ponujajo Skladu. Pri oceni vrednosti obveznic mora Sklad med drugim upoštevati plačilni status dolžnika, hipotekarni delež zadevne stanovanjske nepremičnine ob prevzemu obveznic ter stopnjo neplačil obveznic in njihovih pogojev, tako da bo določitev cene obveznice izražala njeno tržno vrednost. Poleg tega se pogodbeni pogoji in nakupna cena oblikujejo tako, da je kreditno tveganje za Sklad čim manjše.“ |
| L-Artikolu 6 tar-Regoli Supplementari, li jikkonċerna l-“prezz tax-xiri”, jispeċifika li: “il-prezz tax-xiri tas-self ipotekarju għandu jkun ibbażat fuq il-valur tas-suq tiegħu. Bħala regola, fi ftehimiet ta’ xiri ta’ self ipotekarju, il-valur skont il-ktieb tas-self għandu jkun il-bażi għall-prezz tiegħu sabiex jippermetti r-riskju ta’ ħlas minn qabel, l-ispejjeż ta’ operazzjoni u fatturi oħrajn. Il-prezz finali tal-grupp ta’ ipoteki huwa determinat mill-prestazzjoni tiegħu u t-telf mistenni fis-saldu finali tal-prezz tax-xiri.L-ammont tal-prezz tax-xiri mħallas fi żmien l-iffirmar tal-ftehim qatt ma għandu jaqbeż it-80 % tal-prezz tas-suq tal-grupp. Dan il-perċentwal għandu jonqos b’mod proporzjonali għal stima ta’ telf akbar (EL – Estimated Loss) skont l-Art.5. Is-sehem miżmum mill-prezz tax-xiri dejjem għandu jkun ogħla mit-telf stmat (EL).Ftehimiet ta’ xiri tas-self ipotekarju għandhom jispeċifikaw is-saldu finali tal-prezz tax-xiri. Bħala regola, dan is-saldu għandu jseħħ minn 8 sa 10 snin wara d-data ta’ xiri. Fi żmien is-saldu finali, l-HFF għandu jħallas lill-bejjiegħ il-bqija tal-prezz tax-xiri mnaqqas bid-deprezzament tal-grupp ta’ ipoteki li diġà seħħ u t-telf stmat (EL) tal-grupp sakemm dan dam skont l-Art. 5.” | Člen 6 dopolnilnih pravil v zvezi z „[n]akupno ceno“ določa, da: „[m]ora nakupna cena hipotekarnih posojil temeljiti na njihovi tržni vrednosti. V pogodbah za nakup hipotekarnih posojil je knjigovodska vrednost posojila praviloma osnova za njihovo ceno ob pridržku tveganja predplačila, stroškov poslovanja in drugih dejavnikov. Končna cena hipotekarnega skupka se določi glede na njegovo uspešnost in pričakovano izgubo ob končni poravnavi nakupne cene.Znesek nakupne cene, plačan ob podpisu pogodbe, nikoli ne sme preseči 80 % tržne cene skupka. Ta odstotek se bo zmanjšal sorazmerno s povečano ocenjeno izgubo v skladu s členom 5. Zadržani delež nakupne cene bo vedno višji od ocenjene izgube.V pogodbah o nakupu hipotekarnih posojil je podrobno opredeljena končna poravnava nakupne cene. Praviloma se takšna poravnava opravi od 8 do 10 let po datumu nakupa. Ob končni poravnavi sklad SFS prodajalcu izplača preostanek nakupne cene z odbitkom amortizacije hipotekarnega skupka, ki je bila že opravljena, in ocenjene izgube skupka med njegovim trajanjem v skladu s členom 5.“ |
| L-Artikolu 4 tar-Regoli Supplementari. | Člen 4 dopolnilnih pravil. |
| Ittra mill-awtoritajiet tal-Islanda lill-Awtorità, datata s-27.8.2009. | Dopis islandskih organov Nadzornemu organu z dne 27. avgusta 2009. |
| B’dan, l-Awtorità tifhem li l-ammont prinċipali pendenti misluf lill-mutwatarju (mingħajr tniżżil fil-valur). | Po razumevanju Nadzornega organa naj bi to pomenilo neodplačani znesek glavnice, ki je bila dana na voljo posojilojemalcu (brez zmanjšanja). |
| Skont l-Artikolu 3 tar-Regoli Supplementari, “id-ditta finanzjarja għandha tissottometti informazzjoni li tista’ tinqara fuq il-kompjuter li l-HFF iqis bħala essenzjali għall-valutazzjoni tal-valur u r-riskju ta’ kreditu tal-gruppi ta’ ipoteki li jridujinbiegħu lill-HFF.” | V skladu s členom 3 dopolnilnih pravil, „[f]inančno podjetje predloži računalniško berljive podatke, ki so po mnenju sklada SFS bistveni za oceno vrednosti in kreditnega tveganja skupkov hipotekarnih posojil, ki naj bi se prodali skladu SFS.“ |
| L-Artikolu 7 tar-Regoli Supplementari, li jikkonċerna l-“ħlas għall-bonds ipotekarji”, jispeċifika li: “l-HFF għandu jħallas għas-self ipotekarju billi jagħti bonds tal-HFF bħala tpartit. Ir-rendiment tal-bonds tal-HFF għandu jkun ibbażat fuq id-dewmien u t-termini tas-self ipotekarju. Anki r-riskju ta’ ħlas minn qabel u l-ispejjeż ta’ operazzjoni għandhom jittieħdu f’kunsiderazzjoni, flimkien ma’ fatturi oħrajn.” | Člen 7 dopolnilnih pravil v zvezi s „[p]lačilom za hipotekarne obveznice“ določa, da: „sklad SFS hipotekarna posojila poplača s tem, ko v zamenjavo izroči obveznice SFS. Donos obveznic SFS je odvisen od trajanja in pogojev hipotekarnih posojil. Upoštevajo se tudi tveganje predplačila in stroški poslovanja poleg drugih dejavnikov.“ |
| L-Artikolu 5 tar-Regolament jispeċifika li: “ġeneralment, il-kumpens għal bonds mixtrija mill-Fond ta’ Finanzjament tad-Djar għandu jkun fil-forma ta’ bonds tal-HFF.” Fuq din il-bażi, fil-prinċipju, ir-Regolament jippermetti għal forom oħra ta’ kumpens, bħall-ħlasijiet fi flus. | Člen 5 Uredbe določa, da je: „[n]adomestilo za obveznice, ki jih je kupil Stanovanjski finančni sklad, običajno v obliki obveznic SFS.“ Na tej podlagi Uredba načeloma dovoljuje druge oblike nadomestila, kot so gotovinska plačila. |
| Madankollu, sal-lum, intuża biss kumpens fil-forma ta’ bonds tal-HFF. | Vendar se je do danes uporabljalo samo nadomestilo v obliki obveznic SFS. |
| Normalment, iż-żmien reali tas-saldu finali jkun speċifikat fil-ftehim. | Dejanski čas končne poravnave je običajno opredeljen v pogodbi. |
| L-Artikolu 3 tar-Regolament u l-Artikolu 6 tar-Regoli Supplementari. | Člen 3 Uredbe in člen 6 dopolnilnih pravil. |
| Ara http://www.fme.is/lisalib/getfile.aspx?itemid=7199. | Glej http://www.fme.is/lisalib/getfile.aspx?itemid=7199 |
| Ara http://www.fme.is/lisalib/getfile.aspx?itemid=7997. | Glej http://www.fme.is/lisalib/getfile.aspx?itemid=7997 |
| Ara d-deċiżjoni ESA Nru (EFTA Surveillance Authority) Nru 126/11/COL tat-13.4.2011 rigward l-għajnuna mill-istat għat-twaqqif u l-kapitalizzazzjoni tal-Byr hf., li għadha ma ġietx ippubblikata, disponibbli fuq is-sit elettroniku tal-Awtorità: http://www.eftasurv.int/media/decisions/126-11-COL.pdf | Glej Odločbo Nadzornega organa Efte št. 126/11/COL z dne 13. aprila 2011 v zvezi z državno pomočjo za ustanovitev in kapitalizacijo Byr hf., še neobjavljena, na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/media/decisions/126-11-COL.pdf |
| Il-verżjoni aġġornata tal-Linji Gwida dwar l-Għajnuna mill-Istat hija ppubblikata fuq is-sit elettroniku tal-Awtorità: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/. | Posodobljena različica smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/ |
| L-Awtorità tosserva li din tmur kontra n-notifika tal-Iskema ta’ Self Ipotekarju lill-Awtorità fis-27.5.2009 (Avveniment 519720), fejn l-awtoritajiet tal-Islanda jargumentaw li l-IAG jkunu l-linji gwidi korretti skont liema tiġi valutata l-Iskema (fil-każ li l-Awtorità kellha tasal għall-konklużjoni li l-Iskema involviet għajnuna). | Nadzorni organ ugotavlja, da je to v nasprotju s priglasitvijo sheme hipotekarnih posojil Nadzornemu organu 27. maja 2009 (ev. št. 519720), pri čemer islandski organi trdijo, da bi bile smernice o oslabljenih sredstvih ustrezne smernice za oceno sheme (če bi Nadzorni organ ugotovil, da shema vključuje pomoč). |
| Fir-rigward tal-kompatibilità tal-Iskema ta’ Self Ipotekarju, l-awtoritajiet tal-Islanda jirreferu wkoll għal argumenti preċedenti li saru lill-awtorità rigward l-importanza sistemika tal-banek ta’ tfaddil fl-Islanda — ara, pereżempju, ittra mill-Bank Ċentrali tal-Islanda datata 19.5.2009, li tikkonferma n-neċessità tal-miżuri (l-Anness 5 għan-notifika). | Kar zadeva združljivost sheme hipotekarnih posojil, se islandski organi sklicujejo tudi na prejšnje argumente, ki so bili predloženi Nadzornemu organu v zvezi s sistemsko pomembnostjo hranilnic na Islandiji – glej na primer dopis Centralne banke Islandije z dne 19. maja 2009, ki potrjuje nujnost ukrepov (Priloga 5 k priglasitvi). |
| Bħala appoġġ, l-awtoritajiet tal-Islanda ssottomettew studju miċ-Ċentru għall-Istudji Politiċi Ewropej (CEPS — Centre for European Policy Studies) (“Investigating Diversity in the Banking Sector in Europe: The Performance and Role of Savings Banks”, CEPS, 26.6.2009). | V podporo so islandski organi predložili študijo Centra za evropske politične študije (CEPS) (Investigating Diversity in the Banking Sector in Europe: The Performance and Role of Savings Banks – Raziskava o raznolikosti v bančnem sektorju v Evropi: uspešnost in vloga hranilnic, CEPS, 26.6.2009). |
| Ir-rapport tħejja minn Hjörtur H. Jónsson tal-ALM. | Poročilo je pripravil Hjörtur H. Jónsson pri ALM. |
| Il-primjum mitlub fir-rigward tas-Spkef kien ta’ 95 punt bażi (bp — basis points) sabiex jiġi kopert ir-riskju ta’ qabel il-ħlas, l-ispejjeż operazzjonali u t-telf ta’ kreditu eċċessiv. | Premija, ki se je zaračunala hranilnici Spkef, je znašala 95 bazičnih točk za pokritje tveganja predplačila, stroškov poslovanja in presežnih kreditnih izgub. |
| 95 bp huwa l-primjum kurrenti li l-HFF ġeneralment jitlob lill-klijenti: 25 bp għall-ispejjeż operazzjonali, 50 bp għar-riskju ta’ qabel il-ħlas u 20 bp għat-telf ta’ kreditu. | 95 bazičnih točk je trenutna premija, ki jo sklad SFS običajno zaračuna strankam: 25 bazičnih točk za stroške poslovanja, 50 bazičnih točk za tveganje predplačila in 20 bazičnih točk za kreditne izgube. |
| L-Awtorità tassumi li l-awtoritajiet tal-Islanda qed jirreferu għal-Linji Gwida tal-Awtorità dwar ir-ritorn lejn il-vijabilità u l-valutazzjoni tal-miżuri ta’ ristrutturar fis-settur finanzjarju fil-kriżi kurrenti taħt ir-regoli tal-għajnuna mil-Istat. | Nadzorni organ domneva, da se islandski organi sklicujejo na Smernice Nadzornega organa o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanjih krizi na podlagi pravil o državni pomoči. |
| Kawża 78/76 Steinike u Weinlig v Ir-Repubblika Federali tal-Ġermanja [1977]Ġabra 595, punt 21. | Sodba Sodišča z dne 22. marca 1977 v zadevi Steinike&Weinlig proti Zvezni republiki Nemčiji (78/76, Recueil, str. 595, točka 21). |
| Kawżi Magħquda E-5/04, E-6/04 u E-7/04 Fesil u Finnfjord [2005]Rapport tal-Qorti tal-EFTA p. 117, punt 77. | Poročilo sodišča Efte v zvezi z združenimi zadevami E-5/04, E-6/04 in E-7/04 Fesil in Finnfjord, ZOdl. 2005, str. 117, točka 77. |
| Din is-sentenza tikkonferma l-ġurisprudenza tal-Qorti tal-Ġustizzja Ewropea kif stabbilita fil-Kawża C-75/97 Ir-Renju tal-Belġju v Il-Kummissjoni tal-Komunitajiet Ewropej [1999]Ġabra I-3671, punt 33. | Ta sodba potrjuje sodno prakso Evropskega sodišča, kot je opredeljena v sodbi Sodišča z dne 17. junija 1999 v zadevi Belgija proti Komisiji (C-75/97, Recueil, str. I-3671, točka 33). |
| Ara wkoll il-Kawża C-66/02 Ir-Repubblika Taljana v Il-Kummissjoni tal-Komunitajiet Ewropej [2005]Ġabra I-10901, punt 95. | Glej tudi sodbo Sodišča z dne 15. decembra 2005 v zadevi Italija proti Komisiji (C-66/02, ZOdl., str. I-10901, točka 95). |
| Il-Kawżi Magħquda T-132/96 u T-143/96 Freistaat Sachsen u Volkswagen Sachsen GmbH v Il-Kummissjoni tal-Komunitajiet Ewropej [1999]Ġabra II-3663, punt 167. | Sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. decembra 1999 v združenih zadevah Freistaat Sachsen in Volkswagen AG proti Komisiji (T-132/96 in T-143/96, Recueil, str. II-3663, točka 167). |
| Ara d-Deċiżjonijiet tal-Kummissjoni fil-Kawża NN 70/07 Northern Rock (ĠU C 43, 16.2.2008, p. 1), u fil-Kawża NN 25/08 għajnuna għas-salvataġġ ta’ WestLB (ĠU C 189, 26.7.2008, p. 3); u d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni tal-4.6.2008, C 9/08 SachsenLB (ĠU L 104, 24.4.2009). | Glej odločbe Komisije v zadevi NN 70/07 Northern Rock (UL C 43, 16.2.2008, str. 1) in v zadevi NN 25/08 Reševalna pomoč za WestLB (UL C 189, 26.7.2008, str. 3) ter Odločbo Komisije z dne 4. junija 2008, C 9/08 SachsenLB (UL L 104, 24.4.2009). |
| Ara wkoll id-Deċiżjoni tal-Awtorità Nru. 36/09/COL tat-30.1.2009 dwar il-Ftehim bejn l-Istat Norveġiż u Eksportfinans ASA rigward il-finanzjament mill-Istat ta’ Eksportfinans (ĠU C 156, 9.7.2009, p. 17, u s-Suppliment taż-ŻEE 36 tad-9.7.2009, p. 9); id-Deċiżjoni Nru. 205/09/COL tat-8.5.2009 dwar l-iskema għar-rikapitalizzazzjoni temporanja ta’ banek fundamentalment b’saħħithom sabiex jiġu mħeġġa l-istabilità finanzjarja u s-self lill-ekonomija reali (ĠU L 29 tat-3.2.2011, p. 36, u s-Suppliment taż-ŻEE Nru 6, 3.2.2011, p. 1); id-Deċiżjoni 235/09/COL tal-20.5.2009 dwar l-Iskema Temporanja ta’ Għajnuna għal Ammonti Żgħar (ĠU L 46, 19.2.2011, p. 59, u s-Suppliment taż-ŻEE Nru 8, 17.2.2011, p. 1); id-Deċiżjoni Nru. 168/09/COL tas-27.3.2009 dwar kategorija ta’ self addizzjonali tal-Fond ta’ Finanzjament tad-Djar tal-Islanda dwar is-self lil banek, banek ta’ tfaddil u istituzzjonijiet finanzjarji oħra għall-finijiet ta’ rifinanzjament temporanju tas-self ipotekarju (ĠU C 241, 8.10.2009, p. 16, u s-Suppliment taż-ŻEE Nru 52, 8.10.2009, p. 1). | Glej tudi Odločbo Nadzornega organa št. 36/09/COL z dne 30. januarja 2009 o sporazumu med norveško državo in Eksportfinans ASA v zvezi z državnim financiranjem Eksportfinans (UL C 156, 9.7.2009, str. 17, in Dopolnilo EGP št. 36, 9.7.2009, str. 9), Odločbo št. 205/09/COL z dne 8. maja 2009 o shemi začasne dokapitalizacije načeloma zdravih bank za spodbujanje finančne stabilnosti in posojil realnemu gospodarstvu (UL L 29, 3.2.2011, str. 36, in Dopolnilo EGP št. 6, 3.2.2011, str. 1), Odločbo št. 235/09/COL z dne 20. maja 2009 o začasnem programu omejene pomoči (Norveška) (UL L 46, 19.2.2011, str. 59, in Dopolnilo EGP št. 8, 17.2.2011, str. 1) in Odločbo št. 168/09/COL z dne 27. marca 2009 o dodatni kategoriji posojil Stanovanjskega finančnega sklada glede posojil bankam, hranilnicam in drugim finančnim institucijam za začasno refinanciranje hipotekarnih posojil (UL C 241, 8.10.2009, str. 16, in Dopolnilo EGP št. 52, 8.10.2009, str. 1). |
| Kawża C-310/99 Ir-Repubblika Taljana v Il-Kummissjoni tal-Komunitajiet Ewropej [2002]Ġabra I-2289, punt 91. | Sodba Sodišča z dne 7. marca 2002 v zadevi Italija proti Komisiji (C-310/99, Recueil, str. I-2289, točka 91). |
| Ara n-nota ta’ qiegħ il-paġna 32. | Glej opombo 32. |
| Ara l-paragrafu 32 tal-IAG. | Glej točko 32 smernic o oslabljenih sredstvih. |
| Il-paragrafu 39 jispeċifika li: “Bħala l-ewwel stadju, l-assi għandhom jiġu vvalutati fuq il-bażi tal-valur kurrenti tagħhom fis-suq, kull meta dan ikun possibbli. B’mod ġenerali, kwalunkwe trasferiment ta’ assi koperti minn skema b’valutazzjoni akbar mill-prezz tas-suq ikun jikkostitwixxi għajnuna mill-Istat. Il-valur tas-suq attwali jista’, madankollu, ikun pjuttost ’il bogħod mill-valur kontabbli ta’ dawk l-assi fiċ-ċirkostanzi kurrenti, jew ineżistenti fin-nuqqas ta’ suq (għal xi assi l-valur jista’ effettivament ikun żero).”Il-paragrafu 40 jispeċifika li: “Bħala t-tieni stadju, il-valur attribwit lil assi indeboliti fil-kuntest ta’ programm ta’ salvataġġ tal-assi (il-‘valur tat-trasferiment’) inevitabbilment ikun ogħla mill-prezzijiet kurrenti tas-suq sabiex jinkiseb l-effett ta’ salvataġġ. Sabiex tiġi żgurata konsistenza fl-evalwazzjoni tal-kompatibilità tal-għajnuna, l-Awtorità tikkunsidra valur tat-trasferiment li jirrifletti l-valur ekonomiku sottostanti fit-tul (il- ‘valur ekonomiku reali’) tal-assi, fuq il-bażi tal-flussi tal-flus sottostanti u orizzonti ta’ żmien aktar wiesgħa, standard aċċettabbli li jindika l-kompatibilità tal-ammont ta’ għajnuna bħala l-minimu meħtieġ. ”Barra minn hekk, it-Tabella 1, Self mhux garantit, tintroduċi l-kunċetti ta’ “Valur oriġinali”, “Valur Ekonomiku” u “Valur tat-Trasferiment” bħala l-bażi għall-istima taħt l-Iskema. | Točka 39 določa: „[N]a prvi stopnji je treba sredstva ovrednotiti na podlagi njihove tekoče tržne vrednosti, če je to mogoče. Na splošno vsak prenos sredstev, ki so vključena v shemo, na podlagi ovrednotenja, ki presega tržno ceno, pomeni državno pomoč. Vendar se lahko tekoča tržna vrednost v trenutnih okoliščinah precej razlikuje od knjigovodske vrednosti teh sredstev, če ni trga, pa se lahko zgodi, da sredstva nimajo nobene vrednosti (vrednost nekaterih sredstev je dejansko lahko enaka nič).“Točka 40 določa: „[N]a drugi stopnji se v okviru programa finančne pomoči oslabljenim sredstvom pripiše vrednost (“vrednost ob prenosu“), ki nujno presega trenutno tržno ceno, da se doseže učinek pomoči. Da se zagotovi dosledna presoja skladnosti pomoči, Nadzorni organ vrednost ob prenosu, ki od raža osnovno dolgoročno ekonomsko vrednost ( “realna ekonomska vrednost“) sredstev, na podlagi osnovnih denarnih tokov in širšega časovnega okvira, oceni kot sprejemljivo merilo, ki skladnost višine pomoči označuje kot najmanjšo potrebno. “Poleg tega tabela 1, Neolistninjena posojila, uvaja pojme „stroški“, „ekonomska vrednost“ in „vrednost ob prenosu“ kot podlaga za vrednotenje v okviru sheme. |
| Anness 4.II għall-IAG. | Priloga 4.II k smernicam o oslabljenih sredstvih. |
| Anki li kieku t-tariffa ta’ 95 bp kellha tintlaqa’ bħala remunerazzjoni għat-tpartit ta’ assi, id-dubju xorta waħda jibqa’ dwar jekk il-livell ta’ dik it-tariffa huwiex biżżejjed sabiex jirrappreżenta r-remunerazzjoni xierqa, ara l-Anness 4.II tal-IAG. | Tudi če bi se pristojbina 95 bazičnih točk sprejela kot nadomestilo za zamenjavo sredstev, ostaja vprašanje, ali je raven te pristojbine zadostna, da bi predstavljala primerno nadomestilo, glej Prilogo 4.II k smernicam o oslabljenih sredstvih. |
| L-argument tal-awtoritajiet tal-Islanda li n-natura tal-Att ta’ Emerġenza huwa temporanju u għalhekk, l-iskemi implimentati taħtu mhumiex ta’ natura permanenti ma jistax jintlaqa’. | Argument islandskih organov, da je izredni zakon začasne narave in da sheme, ki se izvajajo v tem okviru, po opredelitvi niso trajne, ni sprejemljiv. |
| Mhemm l-ebda dispożizzjoni f’xi leġiżlazzjoni rilevanti li tipprevjeni lill-awtoritajiet tal-Islanda milli jkomplu bl-Iskema ta’ Self Ipotekarju b’mod indefinit. | Nobena veljavna zakonodaja ne vsebuje določbe, ki bi islandskim organom preprečevala nadaljnje izvajanje sheme hipotekarnih posojil za nedoločen čas. |
| Dan imur kontra l-prinċipju ġenerali ta’ proporzjonalità u neċessità fil-qalba tal-linji gwida li jikkonċernaw l-għajnuna mill-istat matul il-kriżi finanzjarja. | To nasprotuje splošnemu načelu sorazmernosti in nujnosti, ki je bistvo smernic o državni pomoči med finančno krizo. |
| Il-fatt li l-Parlament tal-Islanda kellu l-ħsieb li jirrevedi l-Att ta’ Emerġenza sal-1.1.2010 ma jibdilx dik il-konklużjoni. | Dejstvo, da islandski parlament namerava pregledati izredni zakon do 1. januarja 2010, ne spremeni te ugotovitve. |
| Fi kwalunkwe każ, skont l-informazzjoni disponibbli għall-Awtorità, sal-lum, il-Parlament tal-Islanda ma wettaq l-ebda reviżjoni bħal din. | Vsekakor pa po informacijah, ki so Nadzornemu organu trenutno na voljo, islandski parlament takega pregleda še ni opravil. |
| Il-Linji Gwida tal-Awtorità dwar l-istituzzjonijiet finanzjarji, punt 12. | Smernice Nadzornega organa o finančnih institucijah, točka 12. |
| Ara, pereżempju, id-Deċiżjoni tal-Kummissjoni tas-16.12.2003 dwar l-iskema ta’ għajnuna implimentata minn Franza għall-akkwist ta’ ditti f’diffikultà (ĠU L 108, 16.4.2004, p. 38), u d-Deċiżjoni tal-Kummissjoni tal-20.12.2001 dwar skema ta’ għajnuna mill-Istat implimentata minn Spanja fl-1993 għal ċerti ditti li għadhom kif ġew stabbiliti f’Vizcaya (Spanja) (ĠU L 40, 14.2.2003, p. 11). | Glej na primer Odločbo Komisije 2004/343/ES z dne 16. decembra2003 o shemi pomoči, ki jo izvaja Francija za prevzem podjetij v težavah (UL L 108, 16.4.2004, str. 38), in Odločbo Komisije 2003/86/ES z dne 20. decembra 2001 o shemi državne pomoči, ki jo je izvajala Španija leta 1993 za nekatera novoustanovljena podjetja v Vizcayi (Španija) (UL L 40, 14.2.2003, str. 11). |
| Ara wkoll id-Deċiżjoni tal-ESA 754/08/COL tat-3 ta’ Diċembru 2008 dwar l-Iskema ta’ Innovazzjoni bbażata fuq l-Injam (ĠU C 58, 12.3.2009, p. 12, u s-Suppliment taż-ŻEE Nru 14, 12.3.2009, p. 5). | Glej tudi Odločbo Nadzornega organa Efte 754/08/COL z dne 3. decembra 2008 o lesni inovacijski shemi (UL C 58, 12.3.2009, str. 12, in Dopolnilo EGP št. 14, 12.3.2009, str. 5). |
| Id-Deċiżjoni tal-Awtorità Nru 76/10/COL sabiex tiftaħ dik il-proċedura ġiet ippubblikata f’Il-Ġurnal Uffiċjali tal-Unjoni Ewropea u s-Suppliment taż-ŻEE tal-14 ta’ Ottubru 2010 [3]. | Odločba Nadzornega organa št. 76/10/COL o začetku tega postopka je bila 14. oktobra 2010 objavljena v Uradnem listu Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije [3]. |
| L-Awtorità sejħet lill-partijiet interessati sabiex jissottomettu l-kummenti tagħhom, iżda ma rċiviet l-ebda kumment ta’ dan it-tip. | Nadzorni organ je zainteresirane strani pozval, naj predložijo svoje pripombe, vendar takih pripomb ni prejel. |
| L-irkupru għandu jsir mingħajr dewmien, u fi kwanlunkwe każ mhux aktar tard mit-30 ta’ Ottubru 2011. | Vračilo se izvede nemudoma, vsekakor najpozneje do 30. oktobra 2011. |
