Maltese to Slovenian European Commission terminology (DGT)

Search term or phrase in this TERMinator '. "." . '

Purchase TTMEM.com full membership to search this dictionary
 
 
Share this dictionary/glossary:
 

 
database_of_translation_agencies
 

SourceTarget
Avveniment Nru 490914.Ev. št. 490914.
Ara l-minuti minn laqgħa 16.7.2008 - Avveniment Nru 491369.Glej zapisnik sestanka z dne 16. julija 2008 (ev. št. 491369).
Ara l-kuntratt ta’ bejgħ iffirmat bejn SDO u l-muniċipalità ta’ Oppdal (Avveniment Nru 490914).Glej podpisano kupoprodajno pogodbo med podjetjem SDO in občino Oppdal (ev. št. 490914).
Avvenimenti Nri 491369 u 493593.Ev. št. 491369 in 493593.
Dan il-Kapitolu tal-Linji Gwida jikkorrispondi għall-Komunikazzjoni tal-Kummissjoni dwar elementi ta’ għajnuna mill-Istat fil-bejgħ ta’ artijiet u bini minn awtoritajiet pubbliċi (ĠU C 209, 10.7.1997, p. 3) disponibbli wkoll fil-websajt: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/To poglavje Smernic ustreza Sporočilu Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti (UL C 209, 10.7.1997, str. 3), ki je na voljo tudi na naslovu: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/ state-aid-guidelines/
Avveniment Nru 493593.Ev. št. 493593.
Id-deċiżjoni tal-Kummissjoni tat-30.1.2008 fil-każ C 35/06, ĠU 2008, 14.5.2008, L 126/3.Odločba Komisije z dne 30. januarja 2008 v zadevi C 35/06, UL L 126, 14.5.2008, str. 3.
Avveniment Nru 579649.Ev. št. 579649.
Jinsab fuq il-websajt: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/Na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/
Taqsima 2.2 tal-Linji Gwida għall-Għajnuna mill-Istat dwar elementi ta’ għajnuna mill-Istat dwar bejgħ ta’ artijiet u bini minn awtoritajiet pubbliċi tikkorrispondi għall-Komunikazzjoni tal-Kummissjoni dwar elementi ta’ għajnuna mill-Istat dwar bejgħ ta’ artijiet u bini minn awtoritajiet pubbliċi (ĠU C 209, 10.7.1997, p. 3).Oddelek 2.2 Smernic o državni pomoči glede elementov državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti ustreza Sporočilu Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti (UL C 209, 10.7.1997, str. 3).
Id-deċiżjoni tal-Kummissjoni tat-30.1.2008 fil-każ C 35/06, ĠU 2008, 14.5.2008, L 126/3, paragrafu 59.Odločba Komisije z dne 30. januarja 2008 v zadevi C 35/06, UL L 126, 14.5.2008, str. 3, točka 59.
Il-Kawża T-244/08 Konsum Nord v il-Kummissjoni, Sentenza tat-13 ta’ Diċembru 2011, li għadha mhux irraportata.Sodba Sodišča v zadevi Konsum Nord proti Komisiji, T-244/08, 13. december 2011, še neobjavljena.
Il-Kawża T-244/08 Konsum Nord vs il-Kummissjoni, paragrafi 72 – 76.Sodba Sodišča v zadevi Konsum Nord proti Komisiji, T-244/08, točke 72–76.
Il-Kawża T-244/08 Konsum Nord vs il-Kummissjoni, paragrafu 73.Sodba Sodišča v zadevi Konsum Nord proti Komisiji, T-244/08, točka 73.
L-Awtorità rreferiet għad-Deċiżjoni tal-Kummissjoni C35/2006 [26]li tittratta l-bejgħ ta’ art mill-muniċipalità Svediża ta’ Åre, fejn il-muniċipalità kienet irċeviet offerta ogħla konflinġenti fuq il-proprjetà.Barra minn hekk, l-Awtorità esprimiet dubji, dwar jekk il-bejgħ ta’ art jistax jitqies kompatibbli mat-tħaddim tal-Ftehim taż-ŻEE, speċjalment fuq il-bażi tal-Artikolu 61(3)(c) tal-Ftehim taż-ŻEE.Nadzorni organ se je skliceval na Odločbo Komisije C35/2006 [26], ki obravnava prodajo zemljišča švedske občine Åre, pri kateri je občina dobila konkurenčno višjo ponudbo za zemljišče.Poleg tega je Nadzorni organ izrazil dvom, ali je prodajo zemljišča mogoče šteti za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, zlasti na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma.
5 Kummenti min-naħa tal-awtoritajiet Norveġiżi5 Pripombe norveških organov
B’ittra tat-3 ta’ Diċembru 2010 [27], l-awtoritajiet Norveġiżi rreferu għall-ittra tagħhom lill-Awtorità tad-9 ta’ Settembru 2008 [28].Norveški organi so se v dopisu z dne 3. decembra 2010 [27]sklicevali na svoj dopis Nadzornemu organu z dne 9. septembra 2008 [28].
Fl-ittra tad-9 ta’ Settembru 2008, l-awtoritajiet Norveġiżi ressqu l-pożizzjoni li l-proċedura deskritta fil-paragrafu 2.2 tal-Linji Gwida ġiet rispettata u għalhekk l-ebda għajnuna mill-Istat ma hija involuta fit-transazzjoni.V dopisu z dne 9. septembra 2008 so norveški organi poudarili, da so upoštevali postopek iz oddelka 2.2 Smernic, zato prodaja ni vključevala državne pomoči.
Barra minn hekk, l-awtoritajiet Norveġiżi jargumentaw li l-valutazzjonijiet tal-esperti nkisbu qabel kull negozjati ta’ bejgħ ma’ SDO u li r-rapporti jirriflettu l-prezz tas-suq tal-proprjetà.Poleg tega so trdili, da so zadevni strokovni oceni vrednosti pridobili pred pogajanji s podjetjem SDO in da sta poročili odražali tržno vrednost zemljišča.
Barra minn hekk, l-awtoritajiet Norveġiżi ppreżentaw ħarsa ġenerali prodott mill-muniċipalità ta’ Oppdal li turi li l-prezz għall-proprjetà huwa l-ogħla prezz imħallas magħruf lill-muniċipalità għal kull metru kwadru.Norveški organi so predložili tudi pregled, ki ga je pripravila občina Oppdal, iz katerega je razvidno, da je glede na njene informacije cena navedenega zemljišča najvišja cena za kvadratni meter zemljišča na zadevnem območju.
Barra minn hekk, l-awtoritajiet Norveġiżi jargumentaw li l-prezz tas-suq għandujirrifletti l-valur li xerrej regolari jkun lest li jħallas għall-proprjetà, bl-esklużjoni ta’ xerrejja b’interessi speċjali.Poleg tega norveški organi trdijo, da bi morala tržna cena zemljišča ustrezati ceni, ki bi jo bil pripravljen plačati kupec, ki nima posebnega interesa.
Dawn saru f’Lulju 2008, rispettivament fis-7 u fid-9 ta’ Lulju.Oceni sta bili opravljeni 7. in 9. julija 2008.
Filwaqt li SDO uriet interess fil-proprjetà fi Frar 2007 u aktar tard dik is-sena indikat interess fix-xiri tal-proprjetà, l-awtoritajiet Norveġiżi ma kkonċedu l-ebda opżjoni għax-xiri tal-proprjetà, u m’hemmx indikazzjonijiet fil-korrispondenza pprovduta mill-awtoritajiet Norveġiżi li kien sar xi ftehim dwar negozjati ta’ bejgħ jew xi ftehim rigward il-prezz tax-xiri qabel ma saru magħrufa l-konklużjonijiet taż-żewġ valutazzjonijiet esperti.Podjetje SDO je interes za zemljišče izrazilo februarja 2007, pozneje istega leta pa tudi interes za njegov nakup, vendar pa mu norveški organi niso podelili nakupne pravice, prav tako tudi v korespondenci, ki so jo posredovali norveški organi, nič ne kaže na to, da bi do takrat, ko so bili znani rezultati obeh strokovnih ocen, potekala pogajanja o prodaji ali bil dosežen dogovor o prodajni ceni.
tat-22 ta’ Mejju 2012z dne 22. maja 2012
li teżenta l-produzzjoni u l-bejgħ bl-ingrossa tal-elettriku fin-Norveġja mill-applikazzjoni tad-Direttiva 2004/17/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill li tikkoordina l-proċeduri ta’ akkwisti ta’ entitajiet li joperaw fis-setturi tas-servizzi tal-ilma, l-enerġija, t-trasport u postalio izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije na Norveškem iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
L-AWTORITÀ TA' SORVELJANZA TAL-EFTANADZORNI ORGAN EFTE JE –
Wara li kkunsidrat il-Ftehim dwar iż-Żona Ekonomika Ewropea,ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru,
Wara li kkunsidrat l-Att imsemmi fil-punt 4 tal-Anness XVI tal-Ftehim dwar iż-Żona Ekonomika Ewropea li jistabbilixxi l-proċeduri għall-għotja ta’ kuntratti pubbliċi fis-settur tas-servizzi pubbliċi (Id-Direttiva 2004/17/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tal-31 ta’ Marzu 2004 li tikkoordina l-proċeduri ta’ akkwisti ta’ entitajiet li joperaw fis-setturi tas-servizzi tal-ilma, l-enerġija, t-trasport u postali [1]) (“Id-Direttiva 2004/17/KE”), u b'mod partikolari l-Artikolu 30 tagħha,ob upoštevanju akta iz točke 4 Priloge XVI k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa postopke za oddajo javnih naročil v sektorju gospodarskih javnih služb (Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev [1]) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/17/ES), in zlasti člena 30 akta,
Wara li kkunsidrat il-Ftehim bejn l-Istati tal-EFTA dwar il-ħolqien ta’ Awtorità ta’ Sorveljanza u ta’ Qorti tal-Ġustizzja (“Il-Ftehim dwar is-Sorveljanza u l-Qorti”), u partikolarment l-Artikoli 1 u 3 tal-Protokoll 1 tiegħu,ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča ter zlasti členov 1 in 3 Protokola k Sporazumu,
Wara li kkunsidrat it-talba mressqa quddiem l-Awtorità fl-24 ta’ Jannar 2012, minn Akershus Energi Vannkraft AS, E-CO Energi AS, EB Kraftproduksjon AS u Østfold Energi AS (“l-applikanti”),ob upoštevanju zahtevka, ki so ga pri Nadzornem organu 24. januarja 2012 vložila podjetja Akershus Energi Vannkraft AS, E-CO Energi AS, EB Kraftproduksjon AS in Østfold Energi AS (v nadaljnjem besedilu: vložniki),
Wara li kkunsidrat it-Deċiżjoni tal-Awtorità tas-Sorveljanza tal-EFTA (“l-Awtorità”) tad-19 ta’ April 2012 li tagħti s-setgħa lill-Membru li għandu responsabbiltà speċjali għall-akkwisti pubbliċi li jieħu ċerti deċiżjonijiet fil-qasam tal-akkwisti pubbliċi (id-Deċiżjoni Nru 138/12/COL),ob upoštevanju odločbe Nadzornega organa Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) z dne 19. aprila 2012, ki članu s posebno odgovornostjo za javna naročila daje pooblastila za sprejemanje nekaterih odločitev na tem področju (Odločba št. 138/12/COL),
Wara li kkonsultat mal-Kumitat dwar l-Akkwisti Pubbliċi tal-EFTA li jgħin lill-Awtorità tas-Sorveljanza tal-EFTA,po posvetu z Odborom Efte za javna naročila, ki pomaga Nadzornemu organu Efte,
Fl-24 ta’ Jannar 2012, l-Awtorità rċeviet talba skont l-Artikolu 30(5) tad-Direttiva 2004/17/KE mingħand Akershus Energi Vannkraft AS, E-CO Energi AS, EB Kraftproduksjon AS u Østfold Energi AS biex tapprova l-applikabbiltà tal-Artikolu 30(1) tad-Direttiva 2004/17/KE għall-attivitajiet marbutin mal-produzzjoni u l-bejgħ bl-ingrossa tal-enerġija idroelettrika fin-Norveġja.Nadzorni organ je 24. januarja 2012 prejel zahtevek podjetij Akershus Energi Vannkraft AS, E-CO Energi AS, EB Kraftproduksjon AS in Østfold Energi AS v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES za potrditev, da se člen 30(1) Direktive 2004/17/ES uporablja za dejavnosti proizvodnje in veleprodaje hidroenergije na Norveškem.
Permezz ta’ ittri mibgħuta fis-17 ta’ Frar 2012, l-Awtorità talbet tagħrif addizzjonali kemm mingħand in-Norveġja (l-avveniment Nru 624270) u mingħand l-applikant (l-avveniment Nru 624258).Nadzorni organ je z dopisi z dne 17. februarja 2012 zahteval dodatne informacije od norveških organov (št. dogodka: 624270) in vložnikov (št. dogodka: 624258).
L-Awtorità rċeviet risposta għal din it-talba mingħand in-Norveġja b'ittra bid-data tal-20 ta’ Marzu 2012 u mingħand l-applikant b'ittra bid-data tat-22 ta’ Marzu 2012.Nadzorni organ je odgovore na to zahtevo prejel od norveških organov z dopisom z dne 20. marca 2012 in od vložnikov z dopisom z dne 22. marca 2012.
It-talba tal-applikanti, li għandha tkun meqjusa bħala ħidmiet pubbliċi fit-tifsira tad-Direttiva 2004/17/KE. tikkonċerna l-produzzjoni u l-forniment bl-ingrossa tal-enerġija idroelettrika, kif spjegat fit-talba.Zahtevek vložnikov, ki jih je treba obravnavati kot javna podjetja v smislu Direktive 2004/17/ES, se nanaša na proizvodnjo in veleprodajo hidroenergije, kot je opisano v zahtevku.
IL-QAFAS LEGALIPRAVNI OKVIR
L-Artikolu 30(1) tad-Direttiva 2004/17/KE jistipula li l-kuntratti li huma maħsuba biex jgħinu biex attività msemmija fl-Artikoli 3 sa 7 titwettaq ma għandhomx ikunu suġġetti għad-Direttiva 2004/17/KE jekk, fl-Istat membru tal-EFTA li fih titwettaq, l-attività tkun esposta direttament għall-kompetizzjoni fis-swieq li għalihom l-aċċess mhuwiex ristrett.Člen 30(1) Direktive 2004/17/ES določa, da se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 3 do 7, če je v državi Efte, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen.
Skont l-Artikolu 30(5) tad-Direttiva 2004/17/KE, talba għall-applikabbiltàtal-Artikolu 30(1) tista' titressaq mill-awtoritajiet kontraenti jekk il-leġiżlazzjoni tal-Istat membru taż-ŻEE kkonċernat jipprevediha.V skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES lahko naročniki zaprosijo za uporabo člena 30(1), kadar tako določa zakonodaja zadevne države EGP.
Mill-paragrafu 2 tat-Taqsima 15-1 tar-Regolament Nru 403 tas-7 ta’ April 2006 dwar l-akkwisti pubbliċi fis-settur tas-servizzi (Forskrift nr. 403 av 7. April 2006 om innkjøp i forsyningssektorene) isegwi li l-awtoritajiet kontraenti jistgħu jressqu talba għall-applikazzjoni tal-Artikolu 30(1) tad-Direttiva 2004/17/KE quddiem l-Awtorità sakemm ikunu ħadu opinjoni mingħand l-Awtorità Norveġiża tal-Kompetizzjoni.Iz odstavka 2 oddelka 15-1 Uredbe št. 403 z dne 7. aprila 2006 o javnih naročilih v sektorju gospodarskih javnih služb (Forskrift nr. 403 av 7. April 2006 om innkjøp i forsyningssektorene) izhaja, da naročniki lahko pri Nadzornem organu zaprosijo za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES, če so prej pridobili mnenje norveškega urada za konkurenco.
L-applikanti ħadu l-opinjoni mingħand l-Awtorità Norveġiża tal-Kompetizzjoni fis-16 ta’ Marzu 2011, li fiha l-Awtorità Norveġiża tal-Kompetizzjoni kkonkludiet li l-attivitajiet rilevanti huma direttament esposti għall-kompetizzjoni f'suq fejn ma hemmx aċċess ristrett.Vložniki so 16. marca 2011 pridobili mnenje norveškega urada za konkurenco, v katerem urad ugotavlja, da so zadevne dejavnosti neposredno izpostavljene konkurenci na trgu, do katerega dostop ni omejen.
L-aċċess għas-suq ma jitqiesx li hu ristrett jekk l-Istat ikun implimenta u applika l-leġiżlazzjoni rilevanti taż-ŻEE li tiftaħ settur partikolari jew parti minnu.Dostop do trga se šteje za neomejenega, če je država pri odprtju zadevnega sektorja ali njegovega dela prenesla in uporablja ustrezno zakonodajo EGP.
Din il-leġiżlazzjoni hija elenkata fl-Anness XI tad-Direttiva 2004/17/KE, li, għas-settur tal-elettriku, tirreferi għad-Direttiva 96/92/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tad-19 ta’ Diċembru 1996 dwar ir-regoli komuni għas-suq intern tal-elettriku [2].Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem [2]sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo.
Id-Direttiva 96/92/KE ġiet sostitwita bid-Direttiva 2003/54/KE tal-Parlament Ewropew u tal-Kunsill tas-26 ta’ Ġunju 2003 dwar ir-regoli komuni għas-suq intern fil-qasam tal-elettriku u li tħassar id-Direttiva 96/92/KE [3](“id-Direttiva 2003/54/KE”), li qiegħda mdaħħla fil-punt 22 tal-Anness IV tal-Ftehim taż-ŻEE.Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES [3](v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/54/ES), ki je vključena v točko 22 Priloge IV k Sporazumu EGP.
Għaldaqstant, l-aċċess għas-suq se jitqies li mhuwiex ristrett jekk l-Istat Norveġiż implimenta u applika b'mod xieraq id-Direttiva 2003/54/KE.Zato se šteje, da je dostop do trga neomejen, če je Norveška prenesla Direktivo 2003/54/ES v svojo zakonodajo in jo pravilno uporablja.
L-esponiment dirett għall-kompetizzjoni għandu jiġi evalwat fuq il-bażi ta’ indikaturi varji, li l-ebda wieħed minnhom ma hu deċiżiv fih innifsu.Izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi različnih kazalnikov, od katerih nobeden sam zase ni odločilen.
Fir-rigward tas-swieq ikkonċernati minn din id-deċiżjoni s-sehem tas-suq tal-protagonisti f'xi suq partikolari jikkostitwixxi kriterju wieħed li għandu jitqies.V zvezi s trgi, ki jih zadeva ta odločba, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu.
Kriterju ieħor huwa l-livell ta’ konċentrazzjoni f'dawk is-swieq.Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih.
Meta wieħed iqis il-karatteristiċi tas-swieq ikkonċernati, għandhom jiġu kkunsidrati kriterji oħrajn bħall-funzjonament tas-suq ta’ bbilanċjar, il-kompetizzjoni tal-prezzijiet u l-livell tal-bdil tal-fornituri mill-klijenti.Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot so delovanje izravnalnega trga, cenovna konkurenca in stopnja menjave dobavitelja.
Definizzjoni tas-suqOpredelitev trga
Suq tal-prodottiProizvodni trg
Is-suq rilevanti tal-prodotti huwa l-produzzjoni u l-forniment bl-ingrossa tal-elettriku [4].Upoštevni proizvodni trg zajema proizvodnjo in veleprodajo električne energije [4].
Għalhekk is-suq ikopri l-produzzjoni tal-elettriku fl-impjanti tal-enerġija (power stations) u l-importazzjoni tal-elettriku permezz ta’ interkonnetturi bil-ħsieb li dan jerġa' jinbiegħ direttament lill-klijenti kbar industrijali jew lin-negozjanti li jbigħu bl-imnut.Trg torej zajema proizvodnjo električne energije v elektrarnah in uvoz električne energije prek povezovalnih vodov za nadaljnjo prodajo neposredno velikim industrijskim odjemalcem ali podjetjem, ki se ukvarjajo z maloprodajo.
Is-suq ġeografikuGeografski trg
Is-suq bl-ingrossa tal-enerġija Norveġiż huwa integrat sew fis-suq Nordiku (id-Danimarka, in-Norveġja, l-Isvezja u l-Finlandja).Norveški veleprodajni trg električne energije je močno integriran v nordijski trg (Danska, Norveška, Švedska in Finska).
Parti kbira mill-produzzjoni tal-enerġija elettrika fir-reġjun Nordiku huwa mibjugħ permezz tal-iskambju komuni Nordiku tal-kuntratti għat-twassil b'mod fiżiku tal-enerġija elettrika, operat minn Nord Pool Spot AS (Nord Pool).Z velikim delom proizvodnje električne energije v nordijski regiji se trguje na skupni nordijski borzi prek pogodb za fizično dobavo električne energije, ki jo upravlja podjetje Nord Pool Spot AS (v nadaljnjem besedilu: Nord Pool).
L-iskambju tal-elettriku Nordiku tan-Nord Pool fil-preżent ikopri s-swieq bl-ingrossa tal-enerġija fin-Norveġja, fl-Isvezja, fid-Danimarka, fil-Finlandja u fl-Estonja.Nordijska borza električne energije, ki jo upravlja Nord Pool, zajema veleprodajne energetske trge na Norveškem, Švedskem, Danskem, Finskem in v Estoniji.
In-Nord Pool jopera żewġt iswieq għan-negozju bl-ingrossa tal-enerġija elettrika: is-suq Elspot ta’ jum bil-quddiem, fejn kuljum jiġu negozjati kuntratti bis-siegħa ta’ enerġija li tkun trid titwassal b'mod fiżiku fl-24 siegħa tal-għada u Elbas li huwa suq kontinwu transkonfinali tal-istess jum fejn l-aġġustamenti għan-negozjati li jkunu saru fis-suq ta’ jum bil-quddiem jibqgħu jsiru sa siegħa qabel il-konsenja.Nord Pool upravlja dva trga za fizično trgovanje z električno energijo na debelo: promptni trg Elspot, kjer se dnevno trguje z urnimi pogodbami o fizični dobavi električne energije v 24 urah naslednjega dne, in trg Elbas za kontinuirano čezmejno trgovanje, kjer so možne prilagoditve poslov, opravljenih na promptnem trgu, do ene ure pred izvršitvijo posla.
Flimkien dawn is-swieq koprew 74 % tal-konsum Nordiku tal-elettriku fl-2010, b'volum ta’ 307 TWh.Ta dva trga sta v letu 2010 skupaj pokrila 74 % porabe električne energije v nordijski regiji v obsegu 307 TWh.
Il-volum negozjat li jifdal jiġi nnegozjat b'mod bilaterali bejn il-fornitur u l-klijent.O preostali količini električne energije, s katero se trguje, se dvostransko pogajata dobavitelj in odjemalec.

Want to see more? Purchase TTMEM.com full membership