Maltese to Slovenian European Commission terminology (DGT)

Search term or phrase in this TERMinator '. "." . '

Purchase TTMEM.com full membership to search this dictionary
 
 
Share this dictionary/glossary:
 

 
database_of_translation_agencies
 

SourceTarget
Il-maġġoranza tal-ishma jappartjenu lil persuni privati.večina delnic je v lasti zasebnikov.
L-uffiċjali tal-Istat li jidhru fuq il-Bordijiet tad-Diretturi jew li għandhom pożizzjonijiet maniġerjali ewlenin għandhom jew ikunu fil-minoranza jew inkella għandu jintwera li l-kumpanija hija madankollu indipendenti biżżejjed mill-interferenza tal-Istat;Državni uradniki, ki so člani upravnih odborov ali so na ključnih vodstvenih položajih, morajo biti v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna v primeru vmešavanja države;
Il-konverżjonijiet tar-rata tal-kambju jsiru skont ir-rata tas-suq; upretvorbe menjalnega tečaja se opravljajo po tržni stopnji in
L-interferenza mill-Istat mhijiex tali li tippermetti evażjoni tal-miżuri jekk l-esportaturi individwali jingħataw rati differenti ta’ dazju.država se ne vmešava toliko, da bi dovoljevala izogibanje ukrepom, če se individualnim izvoznikom odobrijo drugačne stopnje dajatev.
Tliet produtturi esportaturi li ġew inklużi fil-kampjun u seba’ produtturi esportaturi li ma ġewx inklużi fil-kampjun u li talbu TES, talbu wkoll TI f’każ li ma jingħatax TES.Trije proizvajalci izvozniki, ki so bili vključeni v vzorec, ter sedem proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec in so zahtevali TGO, so vložili tudi zahtevek za IO, če jim TGO ne bi bila odobrena.
Barra minn hekk, żewġ produtturi esportaturi fil-kampjun u erba’ produtturi esportaturi mhux magħżula fil-kampjun talbu TI biss.Poleg tega so dva proizvajalca izvoznika, vključena v vzorec, in štirje proizvajalci izvozniki, ki niso bili izbrani v vzorec, zahtevali le IO.
Skont l-Artikolu 17(1) tar-Regolament bażiku, ġew eżaminati biss it-talbiet għal TI tal-kumpaniji inklużi fil-kampjun.V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe so se proučili le zahtevki za IO, ki so jih vložile vzorčene družbe.
Minħabba l-fatt li t-talbiet kollha għal TES ġew miċħuda b’mod provviżorju u, fuq il-bażi tal-informazzjoni disponibbli, ġie stabbilit b’mod provviżorju li l-kumpaniji kollha inklużi fil-kampjun li kienu talbu għal TI fil-fatt issodisfaw il-kriterji biex jingħataw TI.Na podlagi razpoložljivih informacij in ker so bili vsi zahtevki za TGO začasno zavrnjeni, se začasno sklene, da vse vzorčene družbe, ki so vložile zahtevek za IO, izpolnjujejo merila za odobritev IO.
Eżami Individwali (‘EI’)Individualna preiskava (IP)
Ġew sottomessi talbiet għal eżami individwali skont l-Artikolu 17(3) tar-Regolament bażiku minn seba’ produtturi esportaturi li kkooperaw jew gruppi ta’ produtturi esportaturi mhux magħżula fil-kampjun.Zahtevke za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe je predložilo sedem sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec.
F’dan l-istadju tal-proċeduri, il-Kummissjoni ma ħadet ebda deċiżjoni fir-rigward tat-talbiet għal eżami individwali, billi tali deċiżjonijiet għandhom jittieħdu fiż-żmien xieraq.V tej fazi postopka Komisija ni sprejela nobene odločitve glede zahtev za individualno preiskavo, pri čemer bodo te sprejete pravočasno.
L-għażla tal-pajjiż analoguIzbira primerljive države
Skont l-Artikolu 2(7)(a) tar-Regolament bażiku, il-valur normali gћall-produtturi esportaturi li ma ngħatawx TES, gћandu jiġi stabbilit fuq il-bażi tal-prezzijiet domestiċi jew tal-valur normali kompost f’pajjiż analogu.V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.
Fin-notifika ta’ bidu, il-Kummissjoni indikat l-intenzjoni tagћha li tuża lill-Federazzjoni Russa bћala pajjiż analogu xieraq bil-għan li tistabbilixxi l-valur normali, filwaqt li l-partijiet interessati ġew mistiedna sabiex jikkummentaw dwar dan.Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava Rusko federacijo uporabiti kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, pri čemer je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi s tem.
Il-Kummissjoni rċeviet għadd numeruż ta’ sottomissjonijiet li kienu qegħdin jgħidu li r-Russja ma kinitx pajjiż analogu xieraq.Komisija je prejela številne pripombe, v katerih je bilo navedeno, da Rusija ni ustrezna primerljiva država.
B’mod partikolari, l-informazzjoni rċevuta indikat li r-Russja hija suq primjum tal-porċellana speċjalizzat f’porċellana ornamentali b’materjali għaljin, filwaqt li l-produzzjoni domestika tal-prodott ikkonċernat hija relattivament żgħira meta mqabbla mal-konsum domestiku.Iz prejetih informacij je bilo zlasti razvidno, da je v Rusiji razvit trg vrhunskega porcelana, ki je specializiran za okrasni porcelan z dragimi materiali, pri čemer je domača proizvodnja zadevnega izdelka razmeroma majhna v primerjavi z domačo potrošnjo.
Barra minn hekk, is-suq Russu huwa protett minn ostakoli mhux tariffarji, eż. is-sistemi ta’ ċertifikazzjoni GHOST.Poleg tega je ruski trg zaščiten z netarifnimi ovirami, npr. certifikacijskim sistemom GHOST.
Għalhekk, ir-Russja tqieset bħala li mhijiex pajjiż analogu xieraq.Zato se je štelo, da Rusija ni ustrezna primerljiva država.
Għaldaqstant, il-Kummissjoni eżaminat jekk kienx hemm pajjiżi oħrajn li setgħu jkunu għażla raġonevoli ta’ pajjiż analogu u bagħtet ittri lil produtturi magħrufa f’bosta pajjiżi, inklużi t-Tajlandja, l-Indja, il-Malażja, it-Turkija, il-Brażil, l-Ukraina, l-Indoneżja, l-Eġittu, il-Kolumbja, il-Korea ta’ Isfel, il-Bangladexx u l-Arġentina. Dan wassal biex produtturi mill-Indja, mit-Turkija, mill-Brażil u mir-Russja kkonfermaw ir-rieda tagħhom li jikkooperaw mal-Kummissjoni.Glede na to je Komisija proučila, ali bi lahko bile druge države smiselna izbira za primerljivo državo, pri čemer je poslala dopise znanim proizvajalcem v več državah, vključno s Tajsko, Indijo, Malezijo, Turčijo, Brazilijo, Ukrajino, Indonezijo, Egiptom, Kolumbijo, Južno Korejo, Bangladešem in Argentino, na podlagi katerih so proizvajalci iz Indije, Turčije, Brazilije in Rusije potrdili svojo pripravljenost na sodelovanje s Komisijo.
Madankollu, kienu biss tliet produtturi mill-Brażil, mit-Tajlandja u mir-Russja rispettivament li bagħtu kwestjonarju mwieġeb.Vendar so le trije proizvajalci iz Brazilije, Tajske in Rusije izpolnili vprašalnike.
L-investigazzjoni wriet li l-Brażil għandha suq domestiku kompetittiv għall-oġġetti taċ-ċeramika għal fuq il-mejda u tal-kċina b’għadd numeruż ta’ produtturi u dazju doganali relattivament baxx.Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da ima Brazilija konkurenčen domači trg za keramično namizno in kuhinjsko posodo z velikim številom proizvajalcev in razmeroma nizkimi carinami.
Barra minn hekk, id-dejta sottomessa mill-produttur Brażiljan li kkoopera ġiet analizzata u nstabet li kienet informazzjoni affidabbli li fuqha jista’ jiġi bbażat valur normali.Podatki, ki jih je predložil sodelujoči brazilski proizvajalec, so bili analizirani, pri čemer je bilo ugotovljeno, da zagotavljajo zanesljive informacije, na katerih bi lahko temeljila normalna vrednost.
Fid-dawl ta’ dak li ntqal hawn fuq u meta wieħed iqis l-informazzjoni kollha disponibbli f’dan l-istadju tal-proċeduri, il-Brażil intgħażlet b’mod provviżorju bħala pajjiż analogu xieraq u raġonevoli skont l-Artikolu 2(7)(a) tar-Regolament bażiku.Glede na navedeno in ob upoštevanju vseh informacij, ki so bile na voljo v tej fazi postopka, je Brazilija začasno izbrana kot ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.
Id-determinazzjoni tal-valur normaliDoločitev normalne vrednosti
Fid-dawl tal-fatt li t-talbiet kollha għal TES ġew miċħuda, il-valur normali għall-produtturi esportaturi Ċiniżi kollha ġie stabbilit fuq il-bażi tal-informazzjoni rċevuta mingħand il-produttur fil-pajjiż analogu, skont l-Artikolu 2(7)(a) tar-Regolament bażiku.Ker so bili vsi zahtevki za TGO zavrnjeni, je bila normalna vrednost za vse kitajske proizvajalce izvoznike določena na podlagi informacij, ki jih je predložil proizvajalec v primerljivi državi, v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.
Skont l-Artikolu 2(2) tar-Regolament bażiku, il-Kummissjoni l-ewwel eżaminat jekk il-bejgħ tal-prodott simili fil-Brażil lil klijenti indipendenti kienx rappreżentattiv.V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam v Braziliji reprezentativna.
Il-bejgħ tal-prodott simili mill-produttur Brażiljan li kkoopera nstab li kien sar fi kwantitajiet rappreżentattivi fis-suq domestiku Brażiljan meta mqabbel mal-prodott ikkonċernat esportat lejn l-Unjoni mill-produtturi esportaturi inklużi fil-kampjun.Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja podobnega izdelka brazilskega sodelujočega proizvajalca reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki so ga proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec, izvozili v Unijo.
Sussegwentement, il-Kummissjoni eżaminat jekk dan il-bejgħ jistax jitqies bħala li sar fl-andament normali tal-kummerċ skont l-Artikolu 2(4) tar-Regolament bażiku.Komisija je nato proučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.
Dan sar billi ġie stabbilit il-proporzjon tal-bejgħ profittabbli lil klijenti indipendenti.To je bilo izvedeno z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam.
It-tranżazzjonijiet tal-bejgħ tqiesu bħala profittabbli meta l-prezz unitarju kien daqs jew ogħla mill-ispiża tal-produzzjoni.Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, kadar je bila cena na enoto enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih.
B’hekk ġiet stabbilita l-ispiża tal-produzzjoni tal-produttur Brażiljan matul il-PI.Tako so bili določeni proizvodni stroški brazilskega proizvajalca v OP.
Għal dawk it-tipi ta’ prodott fejn aktar minn 80 % tal-volum tal-bejgħ fis-suq domestiku tat-tip inkwistjoni kienu ogħla mill-ispejjeż u l-prezz tal-bejgħ medju peżat ta’ dak it-tip kien daqs jew ogħla mill-ispiża unitarja tal-produzzjoni, il-valur normali, skont it-tip tal-prodott, kien ikkalkolat bħala l-medja peżata tal-prezzijiet domestiċi proprji tal-bejgħ kollu tat-tip tal-prodott inkwistjoni, irrispettivament minn jekk il-bejgħ kienx profittabbli jew le.Za vrste izdelka, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje zadevne vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj proizvodnim stroškom na enoto, je bila normalna vrednost glede na vrsto izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.
Meta l-volum ta’ bejgħ profittabbli ta’ tip ta’ prodott kien jirrappreżenta 80 % jew inqas tal-volum tal-bejgħ totali ta’ dak it-tip, jew meta l-prezz medju peżat ta’ dak it-tip kien inqas mill-ispiża unitarja tal-produzzjoni, il-valur normali kien ibbażat fuq il-prezz domestiku attwali, li ġie kkalkolat bħala prezz medju peżat tal-bejgħ domestiku profittabbli biss tat-tip magħmul matul il-PI.Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega navedene vrste ali manj in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od proizvodnih stroškovna enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena le dobičkonosne prodaje navedene vrste v OP.
Fir-rigward tat-tipi ta’ prodott li ma kinux profittabbli, il-valur normali ġie stabbilit bl-użu tal-ispiża tal-manifattura tal-produttur Brażiljan flimkien mal-ispejjeż tal-SG&A u l-profitt għat-tipi ta’ prodotti li huma profittabbli.Za vrste izdelka, ki niso bile dobičkonosne, je bila normalna vrednost konstruirana z uporabo proizvodnih stroškov brazilskega proizvajalca, ki so se jim prišteli prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček v zvezi z dobičkonosnimi vrstami izdelka brazilskega proizvajalca.
Il-prezzijiet tal-esportazzjoni għall-produtturi esportaturi mogħtija TIIzvozne cene za proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO
Billi l-produtturi esportaturi kollha li kkooperaw u li ngħataw TI għamlu bejgħ għall-esportazzjoni lejn l-Unjoni direttament lil klijenti indipendenti fl-Unjoni, il-prezzijiet tal-esportazzjoni kienu bbażati fuq il-prezzijiet li effettivament tħallsu jew li għandhom jitħallsu għall-prodott ikkonċernat, skont l-Artikolu 2(8) tar-Regolament bażiku.Ker so vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki jim je bila odobrena IO, izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi izvoznih cen zadevnega izdelka, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.
Il-valur normali u l-prezzijiet tal-esportazzjoni tqabblu fuq bażi ta’ kif joħorġu mill-fabbrika.Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.
Il-marġini tad-dumping ġew stabbiliti permezz ta’ tqabbil tal-prezzijiet individwali kif joħorġu mill-fabbrika tal-esportaturi inklużi fil-kampjun mal-prezzijiet tal-bejgħ domestiċi tal-produttur analogu jew inkella mal-valur normali maħdum kif xieraq.Za določitev stopnje dampinga so se posamezne cene franko tovarna vzorčenih izvoznikov primerjale z domačimi prodajnimi cenami primerljivega proizvajalca ali konstruirano normalno vrednostjo, kot je ustrezno.
Bil-għan li jiġi żgurat tqabbil ġust bejn il-valur normali u l-prezz tal-esportazzjoni,sar provvediment xieraq fil-forma ta’ aġġustamenti għad-differenzi li jaffettwaw il-prezzijiet u l-komparabbiltà tal-prezzijiet skont l-Artikolu 2(10) tar-Regolament bażiku.V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.
L-aġġustamenti saru, fejn xieraq, fir-rigward tal-livell ta’ kummerċ, id-differenzi fil-karatteristiċi fiżiċi u għal fatturi oħrajn li jaffettwaw il-komparabbiltà tal-prezzijiet, b’mod partikolari l-immarkar (“branding”).Po potrebi so bile izvedene prilagoditve v zvezi s stopnjo trgovine, razlikami v fizikalnih značilnostih in drugimi dejavniki, ki vplivajo na primerljivost cen, zlasti „trženje blagovne znamke“.
L-ewwel nett, ġie eżaminat jekk kienx mistħoqq livell ta’ aġġustament kummerċjali skont l-Artikolu 2(10)(d) tar-Regolament bażiku.Najprej se je preverilo, ali je bila prilagoditev stopnje trgovine v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe utemeljena.
F’dan ir-rigward, instab li l-esportazzjonijiet Ċiniżi essenzjalment saru fil-livell tal-bejgħ bl-ingrossa, filwaqt li l-bejgħ fil-pajjiż analogu sar fil-livell tal-bejgħ bl-imnut.V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je Kitajska izvažala večinoma na ravni trgovine na debelo, medtem ko je bila prodaja v primerljivi državi izvedena tudi v obliki prodaje na drobno.
L-investigazzjoni sabet ukoll li l-ktejjen tad-distribuzzjoni differenti fiż-żewġ swieq affettwaw il-livell tal-prezzijiet, biex b’hekk ġiet affettwata l-komparabbiltà tal-prezzijiet ġusti bejn il-prezz tal-esportazzjoni u l-valur normali.Preiskava je pokazala tudi, da so različne distribucijske verige na obeh trgih vplivale na raven cen in s tem na poštenoprimerljivost izvozne cene in normalne vrednosti.
Barra minn hekk, l-investigazzjoni wriet ukoll li l-maġġoranza tat-tranżazzjonijiet ta’ bejgħ ta’ esportazzjonijiet Ċiniżi kienu saru fi kwantitajiet kbar, filwaqt li l-maġġoranza tat-tranżazzjonijiet ta’ bejgħ ta’ prodotti domestiċi fil-pajjiż analogu kienu saru fi kwantitajiet iżgħar, li rriżultaw f’differenzi fil-prezzijiet fuq l-istess livell ta’ kummerċ fiż-żewġ swieq rilevanti.Preiskava je poleg tega pokazala, da je Kitajska večinoma izvažala v velikih količinah, večina domače prodaje v primerljivi državi pa je bila izvedena v manjših količinah, zaradi česar so se cene na enaki ravni trgovine na zadevnih trgih razlikovale.
Għaldaqstant, sabiex isir tqabbil ġust bejn il-prezz tal-esportazzjoni u l-valur normali, il-valur normali ġie aġġustat fuq il-bażi tad-differenzi fil-prezzijiet fi ħdan l-istess livell ta’ kummerċ fil-pajjiż analogu u, fejn hu l-każ, fuq il-bażi tad-differenzi fil-prezzijiet li nstabu fir-rigward tal-kwantitajiet mibjugħa f’kull livell tal-kummerċ.Da bi bila primerjava med izvozno ceno in normalno vrednostjo poštena, je bila normalna vrednost prilagojena na podlagi razlik v ceni na isti ravni trgovine v primerljivi državi in po potrebi razlik v ceni, ugotovljenih glede na prodane količine na posamezni ravni trgovine.
It-tieni, ġie eżaminat jekk kienx mistħoqq aġġustament skont l-Artikolu 2(10)(a) tar-Regolament bażiku għad-differenzi fil-karatteristiċi fiżiċi.Nato se je preverilo, ali je bila prilagoditev razlik v fizikalnih značilnostih v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe utemeljena.
F’dan ir-rigward, l-investigazzjoni sabet li l-produtturi esportaturi Ċiniżi jikkwalifikaw il-prodotti tagħhom f’sa ħames gradi differenti li jvarjaw minn A sa E b’differenzi sinjifikanti fil-prezzijiet.V zvezi s tem je preiskava pokazala, da kitajski proizvajalci izvozniki svoje izdelke razvrščajo v največ pet različnih skupin od A do E, katerih cene se zelo razlikujejo.
Madankollu, il-maġġoranza vasta tal-esportazzjonijiet lejn l-Unjoni tikkonsisti minn grad A, grad B jew grad Ċ jew inkella taħlita tagħhom.Velika večina izvoza v Unijo zajema skupine A, B in C ali njihovo kombinacijo.
Madankollu, din il-klassifikazzjoni mhijiex universali jew ibbażata fuq standards ġenerali tal-industrija kollha, iżda hija pjuttost speċifika għal xi kumpanija partikolari u tippermetti li jsir divrenzjar tal-prezzijiet.Vendar to razvrščanje ni splošno in ne temelji na splošnih standardih industrije, ampak je specifično za posamezne družbe in omogoča razlikovanje cen.
Min-naħa l-oħra, il-produttur tal-pajjiż analogu jbiegħ biss l-ekwivalenti tal-grad A fis-suq domestiku Brażiljan u għalhekk instab li l-komparabbiltà tal-prezzijiet ġiet affettwata.Na drugi strani proizvajalec primerljive države na domačem brazilskem trgu prodaja le izdelke, podobne izdelkom iz skupine A, zaradi česar je bil ugotovljen vpliv na primerljivost cen.
Għaldaqstant, il-prezz tal-esportazzjoni ġie aġġustat ‘il fuq għal-livell Ċiniż ta’ grad A sabiex ikun komparabbli mal-prodott mibjugħ mill-produttur analogu fis-suq Brażiljan.Izvozna cena je bila zato navzgor prilagojena stopnji kitajske skupine A, da bi bila primerljiva ceni izdelka, ki ga primerljivi proizvajalec prodaja na brazilskem trgu.
It-tielet, l-investigazzjoni sabet li l-produttur Brażiljan ibiegħ biss prodotti tad-ditta fis-suq Brażiljan, filwaqt li l-produtturi esportaturi Ċiniżi ma jbiegħux prodotti tad-ditta, iżda minflok ibiegħu – l-hekk imsejħa – prodotti b’“tikketta privata” jew oġġetti taċ-ċeramika ġeneriċi ta’ fuq il-mejda u tal-kċina.Preiskava je pokazala tudi, da brazilski proizvajalec na brazilskem trgu prodaja le proizvode z blagovno znamko, pri čemer kitajski proizvajalci izvozniki ne prodajajo proizvodov z blagovno znamko, ampak t. i. „izdelke zasebnih blagovnih znamk“ ali generično keramično namizno in kuhinjsko posodo.
Il-prodotti tad-ditta normalment ikunu perċepiti mill-klijenti bħala prodotti li juru ċertu prestiġju, kif ukoll kwalità u disinn garantiti, biex b’hekk jitolbu prezzijiet ogħla fis-suq, filwaqt li l-prodotti ġeneriċi (b’tikketta privata), minkejja li jkollhom l-istess karatteristiċi tekniċi u fiżiċi, ġeneralment jinbiegħu f’livelli ta’ prezzijiet konsiderevolment aktar baxxi.Stranke običajno štejejo izdelke z blagovno znamko za izdelke z določenim ugledom, zagotovljeno kakovostjo in obliko, kar pomeni višje tržnecene, pri čemer se generični izdelki (izdelki lastnih blagovnih znamk), ki imajo enake fizikalne in tehnične značilnosti, običajno prodajajo po znatno nižjih cenah.
Filwaqt li l-valur addizzjonali ta’ prodott tad-ditta ġeneralment ma jkunx jista’ jiġi kkwantifikat b’mod preċiż minħabba li dan jiddependi fuq ħafna fatturi differenti, bħall-perċezzjoni tal-klijenti, ir-rikonoxximent tad-ditta u fatturi mhux kwantifikabbli oħrajn, f’danil-każ partikolari, il-produttur Brażiljan ikkonferma li l-prodotti tad-ditta tiegħu magħmula miċ-ċeramika jistgħu jinbiegħu bi prezzijiet ogħla b’mod sinjifikanti fis-suq Brażiljan minn prodotti oħrajn mhux tad-ditta (ġeneriċi).Čeprav dodane vrednosti izdelka z blagovno znamko običajno ni mogoče natančno količinsko opredeliti, ker nanjo vpliva veliko različnih dejavnikov, kot so dojemanje potrošnikov, prepoznavanje cene in drugih dejavnikov, ki niso količinsko opredeljivi, je brazilski proizvajalec v tem primeru potrdil, da se lahko njegovi keramični izdelki z blagovno znamko na brazilskem trgu prodajo po bistveno višjih cenah kot drugi izdelki brez blagovnih znamk (generični izdelki).
Għaldaqstant, sar aġġustament ulterjuri fil-valur normali skont l-Artikolu 2(10)(k) tar-Regolament bażiku.Zato je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe dodatno prilagojena.
Saru aġġustamenti ulterjuri, fejn kien xieraq, fir-rigward tat-trasport, l-assigurazzjoni, l-ispejjeż tal-ġarr u l-ispejjeż anċillari, l-ippakkjar, il-kreditu, l-ispejjeż bankarji u l-kummissjonijiet fil-każijiet kollha fejn instab li kienu raġonevoli, preċiżi u appoġġjati minn evidenza.Kadar je bilo ustrezno, so bile dodatne prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanjem, manipulativnimi stroški in drugimi s tem povezanimi stroški, stroški pakiranja, kredita, provizije in bančnimi stroški izvedene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.
Skont l-Artikoli 2(11) u 2(12) tar-Regolament bażiku, il-marġini tad-dumping għall-produtturi esportaturi mogħtija TI ġew stabbiliti fuq il-bażi ta’ tqabbil ta’ valur normali medju peżat stabbilit għall-pajjiż analogu, kif aġġustat mal-prezz medju peżat tal-esportazzjoni ta’ kull kumpanija, kif aġġustat, espress bħala perċentwal tal-prezz CIF fil-fruntiera tal-Unjoni, bid-dazju mhux imħallas.V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO, določene na podlagi primerjave prilagojene tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za primerljivo državo, z vsako prilagojeno tehtano povprečno izvozno ceno posamezne družbe, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.
Ġiet ikkalkolata medja peżata tal-marġini tad-dumping tal-produtturi esportaturi inklużi fil-kampjun għal dawk il-produtturi esportaturi li kkooperaw mhux magħżula fil-kampjun.Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili izbrani v vzorec, je bilo izračunano tehtano povprečje stopenj dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.
Fuq din il-bażi, il-marġini provviżorju tad-dumping għall-produtturi esportaturi mhux inklużi fil-kampjun, espress bħala perċentwal tal-prezz CIF fil-fruntiera tal-Unjoni, bid-dazju mhux imħallas, huwa ta’ 26.6 %.Na podlagi tega je začasna stopnja dampinga za nevzorčene proizvajalce izvoznike, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 26,6 %.
Sabiex jiġi kkalkolat il-marġini tad-dumping mal-pajjiż kollu applikabbli għall-produtturi esportaturi mhux magħrufa jew li ma kkooperawx fir-RPĊ, il-livell tal-kooperazzjoni l-ewwel ġie stabbilit permezz ta’ tqabbil tal-volum tal-esportazzjonijiet lejn l-Unjoni rrapportati mill-produtturi esportaturi li kkooperaw mal-istatistika ekwivalenti tal-Eurostat.Da bi se izračunala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporabi za nesodelujoče ali neznane proizvajalce izvoznike iz LRK, je bila najprej ugotovljena raven sodelovanja, in sicer s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z enakovrednimi Eurostatovimi statističnimi podatki.

Want to see more? Purchase TTMEM.com full membership